Burja je najbolj značilen veter vzhodne Jadranske obale in je običajno znanilec lepega vremena. Burja je suh in hladen veter, ki piha iz severovzhodnega kvadranta. Smer iz katere piha, ni vedo enaka. Piha iz smeri od sever-severovzhod do vzhod-severovzhod. Glede na konfiguracijo terena v območju kjer piha, pa so lahko odkloni smeri še večji.

Vzroki za nastanek burje

Vzroki za nastanek burje so različni. Običajno nastaja zaradi razlike v temperaturi zraka nad kopnim in morjem. Za njeno veliko moč in neenakomerno pihanje v sunkih je poglaviten krivec teren. Ko se hladen zrak nad kopnim dviguje, se prevali preko strmih pobočij proti morju. Ker se preko vrhov prevali kot voda, ki kipi v loncu, piha v neenakomernih sunkih - refulih. Ker je hladen zrak težji od toplega, se na strmih pobočjih preko katerih se vali proti morju, pospeši vse do orkanskih hitrosti 9-11 Bf.

Ločimo dva tipa burje. Anticiklonalna burja nastaja zaradi visokega zračnega tlaka nad področjem severovzhodne Evrope in nizkega zračnega tlaka nad Sredozemljem. Anticiklonalna burja piha preko celega leta na celotnem Jadranu. Vreme je suho in jasno, zračni tlak je visok, temperature zraka pa so nekoliko nižje. Anticiklonalno burjo imenujemo tudi vedro burjo.

Ciklonalna burja nastaja pri prehodu ciklonov vzdolž Jadranske obale iz smeri severozahoda proti jugovzhodu. Ker jo spremlja oblačno, deževno, ali pa celo snežno vreme pozimi, jo imenujemo tudi temna burja ali pa škura. Je bolj stalen veter in dovolj močan, da doseže vzhodne italijanske obale.

Predznaki burje

Prihod burje opazimo nad vrhovi priobalnih hribov. Nad njimi se formirajo oblaki, ki jih imenujemo kape. Robovi teh oblakov, imenovani brvine so ostri, jasno definirani. Spodnja ploskev oblakov je vodoravna. Najlaže jih opazimo nad vrhovi Velebita, Učke, Biokova na Hrvaškem ali Nanosa v Sloveniji. Ko prične pihati burja, se deli kape trgajo. Ko kapa nad hribi izgine, je to znak prenehanja burje. Burja običajno traja 2 do 4 dni. Seveda pa se lahko zgodi, da piha tudi cel teden ali celo več. Burja povzroča večje spremembe vremenskih parametrov. Ker je hladna, lahko zelo hitro povzroči padec temperature ozračja. Ker je suh veter, zmanjšuje relativno vlažnost zraka, s čemer se poveča vidljivost. Po burji običajno lahko pričakujemo daljše obdobje lepega vremena. V poletnem času, se kot predznak burje pojavljajo nevihtni oblaki, ki jih spremljajo bliski - strele, ne spremlja pa jih grmenje. Pihati prične veter z juga in to je jasen znak da prihaja burja. Znanilec ciklonalne burje je nenaden padec zračnega tlaka in povečana oblačnost na jugozahodu. Je lokalnega značaja in je odvisna od ciklonskega območja.

Valovi, ki jih povzroča burja

Burja lahko dosega orkanske hitrosti. Največjo hitrost dosega ob obali, nato pa njena moč pada proti odprtemu morju in italijanski obali, ki jo močnejši sunki le redkokdaj dosežejo. Valovi ki jih povzroča ob obali so strmi, visoki in kratki. Zaradi hitrosti vetra povzroča pršenje vode, ustvarja peno in morski dim.  Z oddaljevanjem od obale proti zahodu, burja slabi in valovi postajajo daljši. Burja se običajno krepi med 7. in 9. uro in največjo moč dosega med 10 in 11 uro.  Po 11.00 uri začne slabeti. Če se burja krepi v večernem času, potem je to jasen znak, da bo trajala še nekaj časa.

Problematična področja za plovbo

Moč burje je zelo tesno povezana z lokalnimi reliefnimi značilnostmi. Izpostavimo lahko Tržaški zaliv, Kvarner, Velebitski kanal, Senjski kanal (Senjska burja), Ninski zaliv, luka Šibenik, področje rta Ploče, področje med Omišem in Makarsko ter zaliv Trstenik na polotoku Pelješcu. V teh predelih burja dosega najvišje hitrosti in povzroča najvišje valove.

Nasprotno pa obstajajo področja, kjer burja ne dosega velike moči in so zato za plovbo manj nevarni. To je na primer področje Zadarskega kanala, zavetrje Dugega otoka, področje nacionalnega parka Kornati, področje otoka Mljeta in od Cavtata do rta Oštra na meji med Hrvaško in Črno goro.

Senjska burja

Burja, ki piha v Velebitskem kanalu dosega hitrosti orkanskega vetra, ker se spušča z vrhov, ki dosegajo višine 1000 m in več, njihova pobočja pa so izjemno strma. Ob sami vzhodni obali ne povzroča valov. Z oddaljevanjem od obale proti zahodu in otokom Krk, Prvič, Goli, Rab in Pag, na površini morja povzroča visoke in strme valove. Na področju med otokoma Krk in Prvič burja naleti na oviro. Otok Prvič ima strmo pobočje in dosega višino 360 m, otok Krk, na področju južno od kraja Baška, pa višino 280m. Ker je burja hladna in se ne more več dvigniti preko hribov, jo le ti stisnejo in pospešijo skozi Senjska vrata. Tu doseže največjo hitrost in povzroča izjemno razburkano morje med Krkom, Sv. Grgurjem in Rabom. Senjska vrata, otoka Krk in Prvič delujejo na burjo kot lijak, zato so njene smeri, v katerih piha zelo različne. Južni rob otoka Krka, od Baške do rta Negrit, se razprostira v smeri od jugovzhoda do severozahoda. Tu burja spremeni smer in piha vzdolž otoka proti otoku Plavnik,  iz smeri vzhod-jugovzhod. Na drugi strani, proti otokoma Sv. Grgur in Rabu piha iz smeri severseverovzhod.

Zaradi spremembe smeri, močna burja doseže zaliv Kruščica na otoku Cresu, ki je odprt le proti jugovzhodu in v njem povzroča valove, ki dosegajo višine do pol metra in več. Glede na relief zaliva bi sklepali, da je varen pred burjo. Šibka burja ga res ne doseže in ne povzroča valov, medtem ko ga močna doseže in sidranje v njem ni več udobno.

Slika 3: Burja v Baški na otoku Krku.

V zgornjem levem kotu je otok Prvič. Med njim in Krkom so Senjska vrata. Ker se burja ne uspe dvigniti preko obeh otokov, se stisne in pospeši v Senjskih vratih in med otokoma Krk in Rab povzroča visoke valove. Na sliki vidimo, da za otokom Prvič morje ni vzvalovano. V zalivu Baške so vidni valovi senjske burje.

Za komentiranje se morate prijaviti!