Nočna plovbe je drugačna od dnevne in se je zanjo potrebno posebej pripraviti. Večina navtikov se je izogiba, zato imajo z njo malo ali celo nič izkušenj. Ko se odločimo za prvo nočno plovbo ali pa nas v to prisilijo vremenske razmere, je zanjo dobro biti pripravljen.

Problemi nočne plovbe

Identifikacija pomorskih oznak

Na prvi pogled je nočna plovba enostavna. Vzamemo pomorsko karto, pregledamo svetlobne oznake in zapeljujemo med njimi. V resnici pa ni tako enostavno. Na plovilu so naše oči približno v višini svetlobnih oznak. Ko pogledamo proti tem oznakam, nas preseneti, ker vidimo številne druge luči in oznako med njimi je težko identificirati. Lažje delo imamo, ko plujemo mimo obale, ki ni poseljena in svetlobne oznake hitro razpoznamo.

Ocenjevanje razdalje

Ponoči je razdaljo do posamezne svetlobne oznake zelo težko določiti. Če pogledamo navtično karto, je pri svetlobnih oznakah navedena razdalja, do katere seže svetloba oznake. Razdalja je navedena za idealne vremenske razmere. Največji domet imajo svetilniki, ki svetijo belo svetlobo ali so postavljeni višje nad morsko gladino, kot tisti, ki so rdeče ali zelene barve ali so postavljeni nižje, le nekaj metrov nad morsko gladino. Razdalja je odvisna tudi od moči luči v svetlobni oznaki.

Ko nimamo izkušenj, se nam luči na obali zdijo bližje, kot v resnici so. Z dolgoletnimi izkušnjami, lahko razdaljo ocenimo bolje. Natančna določitev je zelo zahtevna ali celo nemogoča celo za izkušene navtike.

Plan nočne plovbe

Za vsako plovbo je potrebno pripraviti plan plovbe. Verjetnost, da bomo pluli napačno, je ponoči večja kot podnevi. Zato moramo za nočno plovbo pripraviti dober plan. Začrtati si moramo pot plovbe in spoznati svetlobne oznake, ki jih bomo srečali. Najlažje je pluti, kadar vemo kje se nahaja naše plovilo v danem trenutku, kakšna je smer plovbe in proti kateri svetlobni oznaki plujemo. Če plujemo proti znani oznaki, bomo takoj, ko jo dosežemo vedeli tudi v kateri smeri in kako daleč je naslednja oznaka.

Postavimo si prioritete. Pogosto se posvečamo več svetlobnim oznakam naenkrat. To nas dekoncentrira. Izbrati si moramo oznako, proti kateri plujemo in se posvetili le njej. Ko jo dosežemo, izberemo naslednjo in to ponavljamo dokler ne pristanemo.

Luči na plovilu

Vsaka oseba, ki upravlja plovilo mora poskrbeti za varnost posadke in plovila. Preden se odločimo za nočno plovbo preberimo, če navigacijske luči na plovilu delujejo pravilno. V kolikor ne bomo vidni drugim plovilom, nas ne bodo opazili in ogrožali bomo sebe in druge.

Krmarjevo mesto

Krmarjevo mesto je na krovu, kjer je oborožen z navigacijskimi kartami (klasične ali elektronske) in kompasom. Stalno mora spremljati pozicijo plovila in svetlobne oznake. V kolikor jih za dlje časa izpusti iz svojega vidnega polja, jih bo moral ponovno poiskati in se prepričati, da so prave. Ker se pozicija plovila med plovbo spreminja, se tudi koti proti svetlobnim napravam. Če jih dlje časa ne spremljamo se bo njihova pozicija močno spremenila in ponovno se bomo morali prepričati, kje je pozicija plovila in katere svetlobne naprave gledamo.

Med plovbo moramo opazovati tudi objekte, ki niso označeni na pomorskih kartah. Okrog nas se lahko nahajajo druga plovila, sidrne boje, ograde zaščitenih plaž, boje ribiških mrež in neoznačena plovila domačih ribičev, ki začnejo prižigati luči, šele ko se jim približamo. Priporočeno je imeti ročno baterijsko svetilko, s katero si bomo pomagali pri iskanju na kartah neoznačenih predmetov.

Kako vidimo ponoči

Opazovanje objektov v temi je učinkovito le kadar so naše oči spočite in privajene nočni svetlobi. Privajanje očesa, da učinkovito zaznava ponoči, traja do 15 min od trenutka, ko smo opazovali v dnevni svetlobi. Le kratek blisk močne svetlobe povzroči, da se mora oko ponovno začeti privajati na nočno svetlobo.

  • Če uporabljamo klasične pomorske karte, si za njihovo branje zagotovimo šibko luč z rdečo svetlobo. Ta najmanj učinkuje na oko.
  • Če uporabljate elektronske karte, potem zmanjšajte svetilnost zaslona na minimum.
  • Ugasnite vse luči na plovilu razen navigacijskih

Globina vode

Pred vplutjem v luko ali marino se moramo prepričati o globinah vode na plovni poti, ki smo si jo začrtali. V kolikor ima naše plovilo ugrez, pri katerem je vplutje zaradi plitvega dna lahko problematično, se moramo pozanimati tudi o plimovanju in ugotoviti kolikšna bo globina v času našega vplutja. Na področju vzhodnega Jadrana je nihanje med visoko in nizko vodo relativno majhno. Običajno znaša -0,5 in +0,5m od srednjih voda, le na redkih področjih in določenih vremenskih razmerah več. Nihanja plime in oseke na svetovnih morjih lahko presegajo nekaj metrov, zaradi česar vplutje v določenih časovnih obdobjih ni možno.

 

Primer vplutja v marino Punat v Puntarski dragi na otoku Krk

Vplutje v Puntarsko drago, proti marini Punat, je primeren izziv, ki se ga splača podrobno opisati. Vsebuje večino elementov, ki smo jih opisali. Ko se približujemo vhodu v zaliv, bomo v ozadju svetlobnih oznak videli moteče luči kraja Punat. Poleg svetlobnih oznak bomo pluli med dvema lateralnima oznakam in mimo plitvin, ki so vrisane na karti. Srečali bomo tudi objekte, ki niso vrisani v karte, paziti pa moramo še na globino morja, plimo in oseko, ter ribiče, ki običajno lovijo pred samim vhodom v zaliv. Nekateri med njimi imajo na plovilu prižgane luči, večina ne.

 

Načrt plovbe - Klik na sliko za povečavo

Pregled karte

Če podrobno pregledamo karto Puntarske drage, takoj opazimo, da bomo morali vpluti skozi ozek kanal, ki v širino meri vsega 150m. Globina morja proti vzhodni in zahodni obali hitro pada, zato moramo pluti po sredini kanala, kjer je morje najgloblje, oziroma je v delih poglobljeno, da so globine na plovni poti vedno preko 3m. Prehodu se približamo iz zahodne do jugozahodne smeri. Prva svetlobna oznaka, ki jo bomo srečali pri vplutju je bel svetilnik na rtu Pod Stražicu (B Bl 2s 9m 5M). Tej oznaki sledijo trije zeleni svetilniki, ki označujejo varno plovno pot skozi kanal. Vsi imajo karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Zadnja svetlobna oznaka je svetilnik v luki Punat s karakteristiko Z Bl 4s 6m 3M. Med ostalimi oznakami, ki jih lahko najdemo na karti, sta še rdeča in zelena lateralna oznaka, ki stojita v morju nekje med prvim in drugim zelenim svetilnikom.

Izdelava plana

Predpostavimo, da se zalivu približujemo z jugozahodne smeri. Vpluli bomo v smeri prvega zelenega svetilnika. Najprej bomo na svoji desni pustili bel svetilnik na rtu Pod Stražicu. V smeri 45° bomo pluli proti prvemu zelenemu svetilniku. Ker plujemo v luko, bomo vpluli po desni strani prehoda tik ob svetilniku, ki ga bomo pustili na svoji desni.  Ko ga obplujemo, spremenimo kurz v smer 36° in plujemo proti drugemu zelenemu svetilniku. Med obema svetilnikoma bomo pluli še med lateralnima oznakama levo in desno. Ko dosežemo drugi zeleni svetilnik, moramo kurz spremeniti na 0°.

Plovba

Poglobljeni deli kanala in oznake - Klik na sliko za povečavo

Ko ponoči plujemo po Krčkem zalivu, vidimo dve področji s številnimi lučmi. V severozahodnem delu je mesto Krk in na severovzhodnem vhod v Puntarsko drago in kraj Punat. Svetilniki ene in druge luke se zelo težko opazijo med številnimi svetlimi lučmi v luki.  Ko se približujemo ozkemu kanalu pred Puntarsko drago, bomo običajno pred njo opazili ribiče na manjših plovilih. Nekateri med njimi imajo prižgane navigacijske luči, večina med njimi ne. V kolikor bomo glisirali, bodo ribiči pričeli prižigati svoje luči ali baterijske svetilke, da bodo opozorili nase. V kolikor bomo pluli počasi in se ne bodo počutili ogrožene, ne bodo reagirali. Ko nadaljujmo s plovbo proti kanalu, bomo na vzhodni obali opazili bel svetilnik Pod Stražicu (B Bl 2s 9m 5M) in v kanalu zelen svetilnik karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Plovilo usmerimo direktno na prvi zelen svetilnik, ki se nahaja na sredini kanala. Plujemo proti njemu in ko se mu približamo, ga pustimo na svoji desni. Plujemo tik ob svetilniku, da pustimo levo stran prehoda prosto za morebitna plovila, ki plujejo iz luke. Smer plovbe spremenimo v kurz 36°, kjer bomo našli drugi svetilnik z isto karakteristiko  Z Bl 2s 4m 1M. Globina morja v prehodu je 3,5m. Ob oseki in močni burji se globina zniža tudi za več kot 0,5m. V kolikor ima naše plovilo ugrez 3m ali več moramo preveriti, kdaj je globina primerna za varno plovbo. Le nekaj 10 m od prvega zelenega svetilnika je na desni strani zelena lateralna oznaka. Visoka je le 1m in v resnici obarvana v črno barvo, ki se je že odluščila. Ponoči jo je izjemno težko opaziti. Kurza plovbe ne smemo spreminjati, drugače lahko trčimo v oznako. Na naši levi, pred zahodno obalo kanala je tudi rdeča lateralna oznaka. Globina morja ob oznaki je preko 2m, v kanalu pa se bo povečala na 5, ker je v tem delu poglobljena. Plovbo nadaljujemo do drugega zelenega svetilnika s karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Ko ga dosežemo, spremenimo kurz plovbe na 0°. 0,2 nmi pred nami bo tretji zeleni svetilnik (Z Bl 2s 4m 1M). Tudi tega preplujemo in nadaljujemo s plovbo v isti smeri. Na svoji desni opazili zelen svetilnik s karakteristiko Z Bl 4s 6m 3M, ki stoji na obali luke Punat. V kolikor želimo pristati v luki kurz plovbe spremenimo na 55°, če pa plujemo proti marini Punat nadaljujemo plovbo v smeri 0° še 0,5 nmi.

Deli članek na fb:

Za komentiranje se morate prijaviti!