V soboto je prišlo do hude pomorske nesreče. Trčila sta tovorna ladja, ki pluje pod zastavo Hong Konga in tanker, ki pluje pod Panamsko zastavo. Do trka je prišlo ob vzhodni obali Kitajske.

Nesreča se je zgodila okrog 20.00 po lokalnem času nekje 160 nmi vzhodno od kitajske obale. Tanker SANCHI, ki pluje pod panamsko zastavo je v Iranski lasti. Prevažal je 136.000 ton nafte. Plul je iz Irana v Korejo. Zaradi trčenja ladij, je na tankerju zagorelo. Vseh 32 članov posadke je pogrešanih. 21 člansko posadko tovorne ladje CF CRYSTAL, ki je prevažala 64.000 ton razsutega tovora, so uspeli rešiti.

Kitajske oblasti so na kraj nesreče nemudoma napotile osem reševalnih plovil med njimi tri za čiščenje oljnih madežev. Z gašenjem požara so pričeli nemudoma po prihodu na lokacijo nesreče. Po dveh dneh gašenja požara je na tankerju prišlo do močne eksplozije, ki je reševalce prisilila, da so prenehali z gašenjem. V reševanje posadke je bilo vključenih še preko 12 reševalnih plovil, ki so preiskale 3.100 km2 področja ter iskale pogrešane člane posadke.

Kitajske oblasti so sporočile, da gre za manjše onesnaženje morja. Ker je tanker prevažal naftni kondenzat, je izjemno hlapljiv, hlapi pa hitro gorljivi. Zato večina kondenzata zgori. Zaradi visokih temperatur je konstrukcija tankerja že zelo šibka. Kljub naporom gasilcev, ognja na tankerju niso uspeli pogasiti. Zaradi poškodb trupa je tanker včeraj ob 15.00 potonil.

Reševalci so do sedaj našli zgolj dve trupli članov posadke, 30 pa jih še vedno pogrešajo. Možnosti, da najdejo preživele, so zelo majhne.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

 

 

 

 

 

 

Ponedeljek 15 Jan 2018

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

Po treh mesecih in pol sem se v družbi Zlate in Gregorja vrnil na Tasmanijo. Po dvodnevnem potovanju smo iz Slovenije enajstega aprila prileteli na Tasmanijo in zvečer prišli na našo barko v Hobartu.

Skokica nas je pričakala sveže oprana in čista kot še nikoli. Kaže, da je v preteklih dneh tukaj veliko deževalo, zrak pa je tukaj na jugu seveda čist in se v preteklih mesecih na barki ni nabralo nič prahu in začuda tudi nič ptičjih drekcev. Celo za podvodni del barke kaže, da ni kaj dosti obraščen.

Zbudili smo se v lepo, a hladno jutro, saj je na Tasmanijo že prišla jesen. Prvi dan smo namenili pripravi Skokice za jadranje, sprehodu po Hobartu ter nakupu hrane in pijače za naslednjih nekaj dni, ki jih nameravamo preživeti v neobljudeni divjini juga Tasmanije.

S samokolnico sem zjutraj z bližnje bencinske črpalke v posodah na barko navozil 60 litrov nafte, z vodo s pomola pa smo napolnili tudi vodne rezervoarje na Skokici. Za dostop do interneta smo spotoma med ogledom Hobarta poskrbeli z nakupom nove avstralske podatkovne SIM kartice.

Malo pred sončnim zahodom smo odvezali vrvi in odjadrali proti otokom južno od Hobarta. Skokico smo zvečer po štirih urah plovbe privezali na bojo pred marino pri Ketteringu nasproti otoka Brunny, kjer sem se pred nekaj meseci že potepal.

Na gričih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa

V četrtek me je jutranje sonce zgodaj spravilo iz postelje, Zlata in Grega pa se še prilagajata na avstralski čas in sta spanec podaljšala. Odvezal sem vrv z boje in z rahlim vzhodnikom odjadral po prelivu med Tasmanijo in Brunnyjem. Morje je bilo le rahlo nakodrano in Skokica je mirno drsela proti jugu. Po nekaj urah sem premišljeval, da bi se ustavili v katerem od lepih zalivov, vendar Zlate in Gregorja še ni bilo na spregled, zato sem pač nadaljeval z lahkotnim počasnim jadranjem proti jugu Tasmanije.

Vremenska napoved za zvečer obeta prehod hladne deževne fronte, ki bo s seboj prinesla tudi kar precej vetra, zato bomo morali popoldne najti primeren zaliv, da prehoda fronte ne bi doživeli na morju.

Otoki ob poti so še vedno lepo zeleni, in v gozdovih še ni videti jesenskih barv. Na gričih in hribih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa, ob obali pa je videti kmetije s polji in sadovnjaki.

V tako mirnem dopoldnevu si je težko predstavljati, da bo vreme že čez nekaj ur postalo precej živahno, a oblaki nad hribi na jugu Tasmanije že napovedujejo spremembo. Napoved vremena za prihodnji teden tudi pravi, da vreme na jugu Tasmanije ne bo zelo prijazno, zato upam, da bo zahodnik jutri prehodno dovolj popustil, da bomo še pred prihodom neprijaznega vremena lahko nadaljevali z našo potjo in pred viharji na jugu ob zahodni obali Tasmanije pobegnili proti severu.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del (prihaja 25.1.2018)

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

   

Veliki trije

Z vetrom  Proti soncu Proti Avstraliji  prihaja 1.2.2018
Četrtek 11 Jan 2018

Ranieri Cabin Line Atlantis 20 je še en prekrasen čoln Atlantis linije, ki vas bo očaral. Primeren je za manjše družbe do 7 ljudi, v dolžino meri dobrih 6 metrov, poganja pa ga motor z močjo do 200KM. H.I.S sistem trupa bo poskrbel za mirno plovbo tudi v bolj razburkanih vodah in težkih pogojih, kabina spodaj pa bo poskrbela, da boste lahko udobno počivali v najhujši v...

Sreda 10 Jan 2018

»Keel Servant« je revolucionarna rešitev za izvedbo premične oziroma dvižne kobilice. Teleskopski sistem vsebuje fiksno plavut in dvižno utež oziroma balast.

Nova rešitev za dvižno kobilico je namenjena široki paleti plovil. Konstrukcija je podobna klasični kobilici s plavutjo in balastom. Zagotavlja boljše plovbe lastnosti kot klasična kobilica v obliki plavuti in enake kot kobilica z večjim ugrezom. Sistem za spreminjanje globine kobilice je elektromehanski zato ni potrebna vgradnja dodatnega hidravličnega sistema. Mehanizem je fiksen in zavzema zelo malo prostora. Število gibljivih delov je minimalno, zato je delovanje sistema zanesljivo in potrebno je zgolj minimalno letno vzdrževanje.

Poleg električnega mehanizma ima sistem tudi ročnega, ki ga lahko uporabimo v primeru okvare električnega ali v primeru, ko na plovilu ostanemo brez električne energije. Sistem za nastavljanje višine kobilice je izjemno natančen. Omogoča nastavitve do milimetra natančno. Izdelan je tako, da zagotavlja tekoče premikanje kobilice. Na svoji zgornji in spodnji poziciji se zaklene, zaradi česar ne povzroča vibracij in hrupa med plovbo.

Konstrukcija sistema zadovoljuje vsem standardom tudi v primeru nasedanja in to v obeh skrajnih legah kobilice, spuščeni ali dvignjeni. Omogoča plovbo v obeh skrajnih položajih kobilice in vseh položajih med tema legama pri vseh hitrostih tako pri plovbi na motor ali z jadri.

Trenutno so na voljo štiri različne velikosti in teže sistema, ki so primerne za plovila z dolžinami do 80 čevljev. Najmanjši je namenjen plovilom do 45, nekoliko večji različici za 55 ali 65 čevljev največji sistem pa za plovila do 80 čevljev. Najmanjši sistem omogoča premik kobilice za 70 cm in težo balasta do 4t, največji pa za 160 cm in 13t.

Več na spletni strani proizvajalca: https://thekeelservant.it/

Sreda 10 Jan 2018

Španski oblikovalec Eugeni Quitllet je predstavil svoj idejni projekt luksuzne jahte oziroma pomožnega plovila, ki bo pozlačen.

Nova superjahta bo nosila ime Dune. Bo hibrid med jadrnico in motorno jahto. Iz obeh svetov bo podedovala lastnosti, ki bodo zagotavljale največjo učinkovitost. Za izdelavo bodo uporabili najluksuznejše in najdražje materiale, med drugim tudi izdatno količino zlata. Cena plovila bo predvidoma znašala 70 mio EUR.

Ime Dune naj bi predstavljalo naraven tok linij s tikom obdelanega krova, ki elegantno zakriva navigacijske kontrole in močno spominja na obliko puščavskih sipin (ang. dune = sipina). Veliko zlata se bo porabilo za obdelavo elementov v šestih kabinah. Še več pa ga bo na krovu. Zlato bo roza barve in se bo dobro ujemalo z srebrno kovinsko barvo plovila.

Torek 09 Jan 2018

Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta letošnje svetovno prvenstvo razreda 29er v Hong Kongu, kjer se je v zahtevnih vetrovnih pogojih med 1. in 8. januarjem 2018 pomerilo 58 posadk iz 11 držav, zaključila na skupno 8. mestu.

“Pogoji so bili tokrat resnično izjemno zahtevni. Okusili smo oceanske pogoje, kjer vsaka najmanjša napaka posadko stane prevračanja. Lahko bi rekli, da je to bil kar uvod v Volvo Ocean Race, ki ga Hong Kong pričakuje čez 10 dni.”, je o zahtevnosti razmer v Hong Kongu povedal vodja ekipe Samo Semelbauer.

Že prvi dan svetovnega prvenstva je bilo jadranje zaradi premočnega vetra odpovedano, nato pa so organizatorji uspeli speljati osem kvalifikacijskih plovov v dveh dneh. Rok in Klemen sta začela z nekaj smole, a sta jadrala vedno bolje in kvalifikacije zaključila na skupno 6. mestu z le nekaj točkami razlike med tekmeci uvrščenimi pred njima. Začetek finalnih plovov je bil nato zaradi premočnega vetra prestavljen, štirje od petih uspešno odjadranih finalnih plovov pa so bili strnjeni v zadnjem dnevu. Rok in Klemen sta se v zelo močnem vetru borila do zadnjega, v prvem finalnem plovu odjadranem na predzadnji dan sta se uvrstila na 14. mesto, danes pa sta nanizala uvrstitve na (21.), 12., 4. in 4. mesto ter po odbitku najslabše uvrstitve skupno zaključila na 8. mestu.

“Fanta sta imela v današnjem prvem plovu veliko smolo, ko sta pri dviganju genakerja naredila “front loop” oziroma katapult, nato pa ju je še posadka iz Hong Konga zadela v krmni del barke in sta nadaljevala s prebitim trupom, a jima je vseeno uspelo preostala dva plova končati na 4. mestu. Prvenstvo smo tako zaključili na skupno 8. mestu in mislim, da nam bo Hong Kong še dolgo ostal v spominu. Vse čestitke fantoma za izjemno borbenost. Od sebe sta dala vse do zadnjega atoma moči!” ,je po zaključku povedal Samo Semelbauer.

Vetrovne razmere sta vseskozi najbolje obvladala Novozelandca Francesco Kayrouz in Jackson Keon, ki sta vodstvo prevzela včeraj in postala svetovna prvaka, z dvema zmagama med štirimi današnjimi plovi sta se na drugo mesto prebila Avstralca Lachie Brewer in Max Paul in izrinila domačo posadko, tretje mesto pa sta ohranila Francoza Benjamin Jaffrezic in Leo Chauvel z enakim številom točk kot četrto uvrščena rojaka Theo Revil in Gautier Guevel – mladinska svetovna prvaka decembra 2017 v Sanyi na Kitajskem. Spomnimo, Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta turnejo v Aziji začela že decembra, ko sta osvojila 4. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sanyi na Kitajskem, kjer jima je medalja na koncu za las spolzela iz rok.

Ponedeljek 08 Jan 2018

Župan mesta Hvar na otoku Hvar na hrvaško obala uvaja red. Od letos naprej bodo vsi ležalniki lahko le leseni in vsi sončniki bodo lahko le beli.

S 1.1.2018 so na Hvaru sprejeli odlok o ureditvi javnih plaž. Od sedaj naprej bodo morali biti vsi ležalniki izdelani iz lesa. Sončniki na plažah bodo morali biti iz naravnih materialov in bodo lahko le v beli ali umazano beli barvi. Omejeno bo tudi reklamiranje. Nazivi podjetij, logotipi in reklame bodo lahko le na spodnjem delu ležalnika. Strog nadzor bodo izvajali redarji mesta Hvar.

Za hrvaško je to velika novica. Gre za prvi primer standardizacije javnih plaž v državi in gre za redek pozitiven primer na hrvaškem. Pozdravljajo skrb za izgled mesta, plaž, sprehajalnih poti in čistočo. Z odredbo bo hrvaški turizem stopil korak dlje. Tako ne bomo več priča rezervacijam prostora na plaži z brisačami, borbi za prostor in pomanjkanjem prostora.

Ponedeljek 08 Jan 2018

Meseca maja v Portorož po 9 letih zopet prihaja jadralski spektakel RC44.

Letošnje leto bo že dvanajsto v pokalu RC44. Po dolgih devetih letih si bomo ta navtični spektakel lahko ogledali v Sloveniji. Med 9. in 13. majem bo tekmovanje potekalo v Portorožu.

Po dveh zaporednih zmagah v pokalu RC44 ekipe CEEREF, katere lastnik je slovenski poslovnež in jadralec Igor Lah, se spodobi, da se ena tekma pokala odvija v slovenskih vodah. Po objavi letošnjega koledarja tekmovanj je Igor Lah povedal: »Gostovanje dogodka v tem modernem jadralskem razredu je izjemno pomembno za vsakega gostitelja. Še posebej bo pomemben za slovenski Portorož. Razred RC44 je že od samega začetka tesno povezan s Slovenijo. Plovilo je sooblikoval slovenski navtični arhitekt Andrej Justin s svetovno znanim jadralcem in navtičnim arhitektom Russell Coutts. V začetku tekmovanja v tem razredu, je Portorož že gostil dva dogodka. In po devetih letih sem zelo vesel, da se vračamo v Slovenijo.«

Na tekmovanju bodo poleg jadrnice CEEREF, slovenskega jadralca Igorja Laha, nastopili tudi drugi slovenski jadralci toda na jadrnicah, ki plujejo pod tujimi zastavami. Ena izmed njih je tudi jadrnica Nika, ki je v lasti Rusa Vladimirja Prosikhina. V posadki so kar trije vrhunski slovenski jadralci. Med njimi je Tomaž Čopi, trener slovenske jadralske posadke Tina Mrak-Veronik Macarol, finalist izbora Skipper Leta 2017, ter vrhunski jadralec. Drugi član, ki ga ne smemo pozabiti omeniti je prav tako vrhunski slovenski jadralec Mitja Margon, kot tretji pa v ekipi jadra tudi Iztok Knaflec. Tudi ta rusko-slovenska posadka se že lahko pohvali z zmago v razredu RC44. Na najvišjo stopnico so stopili leta 2015.

Slovenski jadralci na jadrnici Nika: Tomaž Čopi, Iztok Knafelc, Toš Skrt Golja in Mitja Margon (z leve proti desni); Foto: Matrioshka Sailing

V ekipi Nika bo pred Portorožem nastopal tudi Tomaž Čopi, slovenski jadralec in trener. O tekmovanju smo mu postavili nekaj vprašanj.

Kakšno tekmovanje je RC44?

»RC44 je One Design vrsta tekmovanja. Jadrnice so narejene pri enem proizvajalcu, prav tako vsa oprema na njih. Jadra lahko izdelajo različni proizvajalci po izboru posamezne ekipe, a se morajo skladati z merami, ki so predpisana v razredu. Jadramo vsi skupaj na regati v obliki palice. Tekmovanja so štiri dni, en dan pa je namenjen uradnemu treningu! Vsak dan lahko izvedemo tudi štiri regate. Odbitkov ni. Upoštevajo se vsi nastopi. Vsaka regata pomembna. Tekmovanje v razredu se ovijajo skozi vse leto na različnih poljih v različnih državah. Letno se organizira do pet tekmovanj!"

Kako bo nastopati pred domačim občinstvom?

»V Portorožu bo definitivno težje jadrati. Vsaj v domačih vodah je najtežje!"

Kako bodo potekale priprave na tekmovanje pred Portorožem?

"Kot sem že prej povedal. Ker je RC44 zelo strog s pravili. Treniramo lahko dan pred uradnim treningom. To je v torek. V sredo je uradni trening. V četrtek pa prvi dan tekmovanja. To velja za vse!"

Kateri dnevi tekmovanja bodo najbolj zanimivi?

"Vsekakor od četrtka naprej bo vsak dan zanimivo! Mogoče najbolj pa nedelja, ko je podelitev in razglasitev zmagovalca."

Program tekmovanj v razredu RC44 za leto 2018

  • 28.02. – 04.03.2018 - RC44 Calero Marinas Cup 2018 – Arrecife, Lanzarote, Kanarski otoki, Španija
  • 09.05. – 13.05.2018 - RC44 Portorož Cup – Portorož, Slovenija
  • 27.06. – 01.07.2018 - RC44 Marstrand Cup – Marstrand, Švedska
  • 26.09. – 30.09.2018 - RC44 Cascais World Championship – Cascais, Portugalska
  • 14.11. – 18.11.2018 - RC44 Valletta Cup – Valletta, Malta

Petek 05 Jan 2018

Ponedeljek, 8.1.2018

V Hong Kongu premočni vetrovi onemogočajo izvedbo tekmovanja. 

Finalne plove letošnjega svetovnega prvenstva v razredu 29er v Hong Kongu je doslej zaznamoval premočen veter za jadranje. Po tem, ko so jadralci včeraj ostali na obali zaradi premočnega vetra, so danes uspeli odjadrati le en plov, drugega pa so morali organizatorji že prekiniti, saj je veter pihal z vedno večjo močjo. Upamo na boljše razmere jutri, ko se bosta v zadnji dan finalnih plovov Rok Verderber in Klemen Semelbauer podala z 9. mesta, kamor sta se uvrstila skupno po današnji regati.

Novozelandca Francesco Kayrouz in Jackson Keon sta danes prevzela vodstvo ter na drugo mesto potisnila domačina Caluma Gregorja in Jona Crawforda, na tretjem mestu pa sta pristala Francoza Benjamin Jaffrezic in Leo Chauvel.

Petek, 5.1.2018

Po današnjem odličnem jadranju na svetovnem prvenstvu razreda 29er v Hong Kongu, ko sta v prvem plovu zmagala ter nato nanizala še 6., 3. in 5. mesto, sta se Rok Verderber in Klemen Semelbauer​ zavihtela na skupno 6. mesto z majhnim zaostankom za najboljšimi, saj ju do stopničk loči le 5 točk.

Trenutno vodi domača posadka, v kateri jadrata Calum Gregor in Joan Crawford, na drugem mestu sta Francesco Kayrouz in Jackson Keon iz Nove Zelandije, na tretjem pa Francoza Theo Revil in Gautier Guevel. Sledijo trije dnevi finalnih plovov, Rok in Klemen bosta jadrala v zlati skupini.

Četrtek, 4.1.2018

Organizatorji so danes izpeljali prve 4 kvalifikacijske plove svetovnega prvenstva v razredu 29er v Hong Kongu, kjer so – po včeraj ekstremnih – tudi danes vladali zelo težki pogoji za jadranje z ogromnim valom in s sunki vetra do 30 vozlov hitrosti, zaradi česar je prvi dan zaznamovalo prevračanje jadrnic. Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta se v prvem plovu zvrnila, ko sta bila na 5. poziciji, ter nato končala 20., nato sta v dveh plovih prijadrala prek ciljne črte na 3. mestu, v zadnjem plovu pa sta se zvrnila, ko sta bila na 2. poziciji, ter končala 7. Skupno sta prvi dan končala na 13. mestu med 58 najboljšimi posadkami razreda 29er na svetu.

Jutri ju čakajo še štirje kvalifikacijski plovi, nato pa se posadke razdelijo v zlato in srebrno skupino za finalne plove.

Vir: JZS.si; Foto: RHKYC/Isaak Lavrence

Četrtek 04 Jan 2018

 

Kadar kupujemo plovilo, pri katerem lahko izbiramo med enim ali dvema pogonskima motorjema, smo v dilemi, katera odločitev je boljša. Kupiti en motor ali dva s polovično močjo. Vsaka od izbir ima svoje prednosti in slabosti.

V zadnjih letih postajajo izvenkrmni motorji vse bolj popularni. Lažje jih je vzdrževati ali zamenjati. Plovila ki v dolžino merijo več kot 6 m danes ponujajo možnost vgradnje enega ali dveh izvenkrmnih motorjev. Podobna je tudi odločitev pri plovilih z vgrajenimi motorji, ki merijo med 7 in 12 m. Pri nekaterih plovilih preprosto nimamo izbire. Manjša plovila na krmnem zrcalu nimajo dovolj prostora za pritrditev dveh izvenkrmnih motorjev in smo se prisiljeni odločiti za vgradnjo enega močnejšega motorja. Prav tako nismo v dilemo, kadar kupujemo plovilo, katerega oblika trupa je katamaranska. Tu je izbira zopet enostavna, namreč pametneje je izbrati dva motorja manjših moči. Prav tako je pri novejših plovilih, dolgih preko 12 m in so namenjena vgradnji izvenkrmnih motorjev. Tudi tu ni izbire. Odločiti se moramo za dva, lahko tri ali celo štiri izvenkrmne motorje. V dilemo najpogosteje pridemo pri plovilih z obliko trupa v obliki črke V, ki merijo med 7 in 12 metri.

Kaj pravi teorija?

V teoriji je cena enega izvenkrmnega motorja nižja od dveh s polovično močjo. Poraba goriva bi morala biti manjša, največja dosežena hitrost višja. Pa poglejmo koliko teorije drži v praksi.

Cena

  Motorji 2 motorja 1 motor  
  Suzuki 1 x 300 KM ali 2 x 150 KM 27.580,00 EUR 23.440,00 EUR  
  Suzuki 1 x 200 KM ali 2 x 100 KM 20.610,00 EUR 16.500,00 EUR  
  Suzuki 1 x 140 KM ali 2 x 70 KM 17.180,00 EUR 12.240,00 EUR  
  Yamaha 1 x 300 KM ali 2 x 150 KM 26.980,00 EUR 24.490,00 EUR  
  Yamaha 1 x 200 KM ali 2 x 100 KM 19.980,00 EUR 16.250,00 EUR  
  Yamaha 1 x 150 KM ali 2 x 80 KM 18.980,00 EUR 13.490,00 EUR  
  Mercury 1 x 300 KM ali 2 x 150 KM 27.020,00 EUR 21.250,00 EUR  
  Mercury 1 x 200 KM ali 2 x 100 KM 20.200,00 EUR 16.530,00 EUR  
  Mercury 1 x 150 KM ali 2 x 80 KM 18.920,00 EUR 13.060,00 EUR  

*Cenik uradnih uvoznikov v Sloveniji na dan 3.1.2018 (Suzuki - As Boats, Yamaha – KMC, Mercury - Jucca Nautica)

Če primerjamo cene enega motorja v primerjavi z dvema polovične moči, teorija drži. Motorji večjih moči so cenejši. Prav tako se moramo zavedati dodatnih stroškov, ki so povezani s tem ali imamo en motor ali dva. Ena vgradnje enega motorja je nižja od vgradnje dveh. Nižja je cena kontrol enega motorja, kot dveh in cenejše je vzdrževanje. Cena servisa enega motorja je praktično polovico cenejša kot servis dveh manjših motorjev.

Prednosti in slabosti

  2 motorja 1 motor
Cena  
Vzdrževanje  
Varnost in zanesljivost
Najvišja hitrost plovbe
Potovalna hitrost  
Čas do izglisiranja
Manevriranje
Poraba goriva  
Navor na plovilo

Varnost in zanesljivost

Izvenkrmni motorji so v zadnjih desetletjih postali zelo zanesljivi. Kljub temu, da je potrebno imeti na vsakem plovilu rezervni vir pogona, pa naj bodo to vesla ali pomožen manjši motor, je odločitev seveda enostavna. Bolje je imeti dva manjša motorja, kot enega močnejšega. Če en motor odpove, še vedno lahko plujemo z drugim. Pri manjših in lažjih plovilih je celo možno, da bomo z enim samim prav tako glisirali kot z dvema. Plovilo bo sicer počasneje izglisiralo in hitrost plovbe bo nižja, a še vedno bo na zalogi dovolj moči za plovbo do bližnje luke ali sidrišča.

Hitrost plovbe

Teoretično bi morala hitrost plovbe z enim motorjem biti večja kot z dvema zaradi manjšega upora. V vodi je le en menjalnik in en propeler. Prav tako je teža dveh manjših motorjev večja kot teža enega z dvojno močjo. Večja teža zmanjšuje najvišjo hitrost plovbe in povečuje porabo goriva. Na testu enakega plovila z vgrajenim enim motorjem Yamaha 300 in dvema Yamaha 150, je plovilo z dvema motorjema doseglo najvišjo hitrost plovbe  43,87 vozla, medtem ko je z enim motorjem doseglo najvišjo hitrost 42,65 vozla.

Čas do izglisiranja

Teoretično bi moral biti čas do izglisiranja plovila z vgrajenima dvema motorjema krajši od časa potrebnega za izglisiranje z enim motorjem. Dva propelerja imata namreč večjo površino od enega propelerja. Upor je sicer večji, a je pri manjših hitrostih njegov upliv na hitrost manjši. Na testu se je teorija izkazala za resnično. Pri uporabi enakega plovila z nameščenima dvema motorjema z močjo 115 KM in enim z 250 KM, je plovilo z dvema do izglisiranja potrebovalo 5,57 sekunde, z enim pa 8,97. Na drugem je različica z dvema 150 KM motorjema potrebovala 5.03 sekunde z enim 300 KM pa 5,87 sekunde.

Poraba goriva

Če želimo z enako količino goriva prepluti čim večje število navtičnih milj, je odločitev enostavna. Odločiti se moramo za en motor. Ima manjši upor v vodi in manjšo težo, ker pripomore k zmanjšani porabi. Na testu je plovilo z enim 300 KM motorjem pri potovalni hitrosti 25 vozla v eni uri porabilo 33,52 litra goriva pri različici z dvema 150 km motorjema pa je poraba znašala 36 litrov.

Manevriranje

Manevriranje plovila z dvema motorjema je lažje kot z enim. Enostavnejše je obračanje na mestu, manevriranje v ozkih pristaniščih, pristajanje in izplutje. Kadar namestimo dva motorja, ima en desno in drugi levo rotacijo. Na ta način se izniči navor, s katerim motor deluje na plovilo. Pri namestitvi enega motorja navor deluje na plovilo v obratni smeri rotacije propelerja. Navor moramo kompenzirati z volanom ali s hidravličnimi stabilizatorji, če so ti nameščeni na plovilu. 

Pogoji na testu

Plovilo

  • Sportsman® Heritage 251
  • Dolžina: 7,67m
  • Št. oseb na krovu: 2
  • Temperatura zraka: 21 C
  • Veter: 8-12 vozlov
  • Rezervoar goriva: 290 l (580 l celotna prostornina) 

1 motor: 

  • Motor: Yamaha F300 CA
  • Teža z motorjem: 2.563,50 kg

2 motorja

  • Motor: Yamaha F150XA + Yamaha LF150XA
  • Teža z motorjema: 2.765,00 kg

Testiranje

Testiranje je potekalo z dvema identičnima ploviloma Sportsman 251 CenterConsole, ki sta se razlikovali zgolj v opremi motorjev. Na enem je bil nameščen en motor z močjo 300 KM, na drugem pa dva motorja z močjo po 150 KM. V času testa sta imeli obe plovili do polovice napolnjen rezervoar z gorivom, katerega prostornina znaša 580 l. Na obeh plovilih sta bila dva člana posadke. Pihal je zmeren veter s hitrostjo med 8 in 12 vozli. Morje je bilo zelo malo vzvalovano. Test je izvajala neodvisna organizacija Marine-Connection, ki izjava navtična testiranja.

Najprej si poglejmo porabo goriva. V navtiki običajno govorimo o porabi goriva na časovno enoto oziroma litrih na uro. A to ni merodajen podatek. Naprimer če rečemo, da plovilo porabi 5 l/h nam to ne po ve nič, ker ne vemo pri kakšni hitrosti plovbe. Poraba goriva je seveda odvisna od hitrosti plovbe, a ne narašča s hitrostjo plovbe. Najmanjša je pri majhnih hitrostih in nato narašča do izgliseranja. Pri izgliseranju se zmanjša, je optimalna pri potovalni hitrosti plovila, nato pa zopet narašča vse do največje hitrosti plovbe, kjer je poraba najvišja. Zato je pametno, da govorimo o porabi goriva na prepluto miljo ali o številu navtičnih milj, ki jih lahko preplujemo z enim litrom goriva.

Poglejmo tabeli porabe goriva pri enem 300 KM motorju in dvema 150 KM motorjema.

Pri plovbi z majhnimi hitrostmi med 4 in 10 vozli ugotovimo, da je poraba enega samega motorja manjša kot poraba dveh. Razlika je okrog 20-25%, kar je sorazmerno veliko. Pri potovalnih hitrosti, ko motorji delujejo na optimalnih obrati so razlike majhne. Poraba goriva pri enem samem motorju je še vedno nekoliko manjša kot pri dveh, a razlika je le 5-8%. Ko pritisnemo plin do konca, pa se prednost enega motorja pred dvema zopet poveča. Poraba je zopet manjša za 20-25%.

Kot smo predvidevali, pa je pri pospeševanju prednost na strani dveh motorjev. Za doseganje potovalne hitrosti 26 vozlov, ki je bila pri tej konfiguraciji idealna, je gliser z enim motorjem potreboval 5,87 sekunde, medtem ko gliser z dvema le 5,03 sekunde.

1 motor   2 motorja
Obrati  Hitrost Poraba Doseg Poraba
1/min kn l/h nmi/l l/nmi
1000 4,6 4,92 0,93 1,08
1500 6,6 7,95 0,83 1,20
2000 7,6 13,25 0,58 1,72
2500 11,2 19,68 0,57 1,75
3000 13,7 23,85 0,57 1,75
3500 22,3 33,31 0,67 1,49
4000 27,2 43,53 0,62 1,61
4500 31,2 56,78 0,55 1,82
5000 35,3 71,54 0,49 2,04
5500 38,8 89,33 0,43 2,33
5900 42,5 98,79 0,43 2,33
 
Obrati  Hitrost Poraba Doseg Poraba
1/min kn l/h nmi/l l/nmi
1000 4,3 6,06 0,72 1,39
1500 6,1 9,84 0,62 1,61
2000 7,6 15,14 0,50 2,00
2500 9,8 24,22 0,40 2,50
3000 16,3 29,14 0,56 1,79
3500 22,4 35,96 0,62 1,61
4000 27,5 46,93 0,58 1,72
4500 31,3 58,29 0,54 1,85
5000 35,4 72,29 0,49 2,04
5500 39,4 93,87 0,42 2,38
6100 43,7 121,12 0,36 2,78
Čas za pospešitev od 0-26 vozlov:  5,87 s   Čas za pospešitev od 0-26 vozlov: 5,03 s

Četrtek 04 Jan 2018