Zadnje iz eTrgovine

719.20€

Litijeve (LiFePO4) baterije so posebej primerne za uporabo na plovilih, kot servisne baterije. Imajo izjemno kapaciteto, majhno težo in izjemno dolgo življenjsko dobo, ki je tudi do desetkrat daljša od klasičnih trakcijskih, gel ali AGM akumulatorjev. Zaradi napredne tehnologije in številnih komponent, ki ščitijo baterijo pred poškodbami, je garancija, ki jo nudijo proizvajalci, bistveno daljša od klasičnih svinčenih baterij. Kvalitetnejše litijeve baterije imajo tudi do 3-letno garancijo.

Nova tehnologija prizmatičnih celic poleg izjemne gostote električne energije zagotavlja tudi izjemno življenjsko dobo. BlueCell 150 Ah baterija omogoča kar 3000 praznjenj baterije več kot 80 %, kar je kar 1000 ciklov več. Seveda omogoča tudi praznjenje do 100 % nazivne kapacitete brez bojazni, da se bo baterija zaradi tega uničila, kot bi se to zgodilo pri svinčeni bateriji. Njihova življenjska doba je več kot 10 let oziroma več kot 6000 ciklov praznjenj preko 50 %. 

Za kaj so litijeve baterije prihodnost v navtiki

Litijeve baterije prinašajo največjo prednost kot porabniške oziroma servisne baterije. Njihove največje prednosti so:

  1. dvakrat večja uporabna kapaciteta
  2. za polovico manjša teža
  3. trikrat daljša garancijska doba
  4. do desetkrat daljša življenjska doba
  5. samodejni nadzor polnjenja in praznjenja baterije
  6. zaščita pred kratkim stikom
  7. možnost priklopa solarnih celic
  8. možnost vzporedne ali zaporedne vezave več baterij (večja napetost ali kapaciteta sistema)
  9. zelo nizko praznjenje v času mirovanja
  10. stabilna napetost baterije vse do 95 % izpraznjenosti
  11. ni vzdrževanja

Tehnični podatki BlueCell 120Ah 12V:

  • Nazivna napetost: 12,8 v
  • Nazivna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
  • Uporabna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
  • Uporabna energija:  1920 Wh
  • Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
  • Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
  • Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
  • Tok polnjenja: 150 A
  • Tok praznjenja: 150 A
  • Tok praznjenja (do 3 s): 200 A
  • Izklop nizka napetost: 10 V
  • Temperaturno območje praznjenja: od -10°C do +75°C
  • Temperaturno območje polnjenja: od -0°C do +65°C
  • Vodoodpornost: IP55
  • Teža: 17,2 kg
  • Dimenzije (DxŠxV): 485x172x240 mm

Garancija na baterije BlueCell je 3 leta!

BlueCell 150Ah 12V - Navtična Litijeva baterija

Zadnji video

Italijanska ladjedelnica Canelli Yachts je na salonu v Cannesu predstavila svoj lukuzni izdelek Revolutio 39. Vizija podjetja Canelli je izdelati plovila, ki so emotivna, futuristična in ponujajo svojevrsten slog življenja na plovilu. Mlada ekip...
Torek 02 Jan 2018

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire  Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer  in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot  šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.

Torek 02 Jan 2018

Ekipa Turn the Tide on Plastic je včeraj doživela nevaren manever imenovan "Chinese Gybe". Med plovbo po Južnem oceanu so celotno dogajanje posneli s kamero, ki je nameščena na plovili. Nevaren manever se je k reči srečno zaključil. Če je kateri izmed članov posadke še ne vemo a zaenkrat s plovila ni prišlo nobene sporočilo, ki bi nakazovalo na poškodbe.

"Chinese Gybe"

Chinese Gybe je nekontroliran navtični manever, ki se lahko zgodi pri plovbi z močnim vetrom v krmo. Do njega običajno pride, kadar jadrnica trči v velik val, ki jadrnico zaniha z ene strani na drugo. Glavno jadro zaradi lastne teže prične nekontroliran prelet na drugo stran. Jadro je na napačni strani in takrat ga zagrabi veter. Jadrnica se močno nagne na stran na katero je preletelo jadro. Bum zaradi močnega nagiba konča v vodi. V situaciji mora krmar in ekipa hitro in pravilno reagirati. Popustiti je potrebno uzde prednjega jadra, da se zmanjšajo sile na jadro. Jadrnica se poravna in jadranje lahko nadaljujemo na nasprotnih uzdah, kot so bila pred manevrom.

Ponedeljek 25 Dec 2017

Španska jadrnica MAPFRE je prva priplula v avstralski Melbourne. Za plovbo dolgo 6500 nmi  preko Južnega oceana so potrebovali 14 dni 04 ure 7 minut in 21 sekund.

Ekipa MAPFRE, ki si je v zadnjih 3 dneh priplula približno 100 nmi prednosti, je uspešno prečkala ciljno črto v Melbournu ob 16.15 uri. Za ekipo je to že druga zaporedna etapna zmaga in njihova prednost v skupni razvrstitvi letošnje Volvo Ocean Race se bo še povečala. Tretja etapa, ki se je odvijala na Južnem oceanu bo prinesla dvojne točke in s tem bo prednost pred ekipo Vestas, ki je zmagala prvo etapo, še večja.

Ne trenutni drugi poziciji pluje ekipa Dongfeng. Plujejo nekoliko oslabljeni, saj se jim je v zadnjih miljah poškodovala kobilica oziroma hidravlični sistem, ki premika kobilico. Trenutno imajo še 30 nmi prednosti pred ekipo Vestas, ki pluje na tretjem mestu. Dokler ne prečkajo ciljne črte, ne bomo vedeli, katera ekipa bo zasedla drugo in katera tretje mesto. Ekipa Brunel ta trenutek zaostaja 50 nmi, ostale pa več 100 nmi.

Najmočnejša točka naše ekipe so ljudje. Vsi so odlični. Vedno delajo in dajo vse od sebe. Etapa je bila izjemno naporna in veseli smo, da je vse potekalo tako kot mora. Sedaj imamo nekaj dni za počitek in priprave na naslednjo etapo.", je povedal Xabi Fernandez, skipper zmagovalne ekipe MAPFRE, po prihodu v cilj.

Ob 21:52:11 (UTC) je v cilj priplula tretja ekipa Vestas, uro in pol za njo pa še ekipa Brunel. Trenutno plujejo še tri ekipe Sun Hung Kai/Scallywag ima do cilja še 193 nmi, Turn the tide on Plastic, ki so včeraj doživeli Chinese Gybe (videoposnetek manevra na tej povezavi), imajo dodatnih 12,5 nmi, na zadnjem mestu pa pluje ekipa AkzoNobel, ki mora do cilja prepluti še 441 nmi in jo bomo v cilju videli šele jutri.

"Etapa je bila izjemno naporna. Smo zelo veseli, da smo se uvrstili na zmagovalne stopnica. Odlično je, da smo v cilj pripluli za božič in da bomo stopili na kopno. Bilo je težko a vsi smo dobro. Srečni smo da smo pripluli v enem kosu.", je povedal Mark Towill, direktor ekipe Vestas in ko-skipper.

Ekipa Brunel se je uvrstila na četrto mesto. Na etapi so zabeležili najboljši 24 urni rezultat. V enem dnevu so prepluli 538,1 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala 22.4 vozla. Rezultat so dosegli prav včeraj.

Skipper Bouwe Bekking je v cilju dejal:  "Etapa je bila težka. Ves čas smo vedeli, da bo. Vetrovi in jadranje je bilo odlično. Nismo imeli večjih težav. Naslednjo, četrto etapo lahko začnemo čez 10 minut. Zadnji dan smo res pluli odlično a žal ni bilo dovolj, da bi ujeli in prehiteli ekipo Vestas. Nismo se predali do zadnjega trenutka, saj vemo, da se lahko zgodijo prav neverjetne stvari..."

Prihodi v cilj 3. etapa

  Mesto Ekipa Čas  
  1.  MAPFRE 14 dni 4 ure 7 min 21s  
  2. Dongfeng +4 ure 2 min 55 s  
  3. Vestas +5 ur 47 min 50 s  
  4. Brunel +7 ur 29 min 06 s  
  5. Sun Hung Kai/Scallywag  +8 ur 59 min 10 s  
  6. The Tide on Plastic  +11 ur 45 min 29 s  
  7. AkzoNobel +271 nmi  

 

Trenutni rezultati po treh etapah:

  Mesto Ekipa 1.etapa 2. etapa 3. etapa Bonus točke Skupaj  
  1.  MAPFRE 7  14 2 29  
  2. Dongfeng 5 6  12 0 23  
  3. Vestas 5 10 1 23  
  4. Brunel 4  8 0 14  
  5. Sun Hung Kai/Scallywag l 3 2 6 0 11  
  6. AkzoNobe 3  2 0 9  
  7. The Tide on Plastic  4 0 6  

 

Nedelja 24 Dec 2017

Od 17. do 22. decembra se je v Palamosu v Španiji odvijala tradicionalna mednarodna Božična regata (ang. “Christmas race”) v olimpijskih in nekaterih mladinskih tekmovalnih razredih. Tekmovanja so se letos udeležili štirje slovenski predstavniki. Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič sta zmagala v olimpijskem dvosedu 49er.

Na vzhodni obali Španije, blizu meje s Francijo in le nekaj 10 kilometrov od Girone, se je že dvainštiridesetič zapored odvijala mednarodna Božična regata v olimpijskih ter nekaterih mladinskih prehodnih tekmovalnih razredih. V Španijo so odpotovali Peter Lin Janežič ter Sebastian Prinčič v dvosedu 49er ter Jan in Liam Orel v enosedu Finn. Tekmovanje so v večji meri zaznamovali močnejši vetrovi, ki so morje razpihovali tri od petih tekmovalnih dni. Preostala dva dneva je bilo vetra bolj malo, prvi tekmovalni dan se sploh ni jadralo, zadnji tekmovalni dan pa je plov za odličja potekal šele v popoldanskem času.

V razredu 49er sta Slovenijo zastopala Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta bila ves čas med najboljšimi. Pred zadnjim tekmovalnim dnem, ko je bil na vrsti plov za odličja in se je točkovalo dvojno, sta bila na petem mestu. Z odličnim jadranjem sta zadnji plov zaključila na drugem mestu ter skočila na vrh rezultatske razpredelnice. Ne le, da sta jadralca na tem tekmovanju zabeležila svojo prvo zmago v posameznem plovu (slavila sta v dveh plovih), to je tudi njuna prva zmaga v skupnem seštevku. Izvrsten rezultat je zanju gotovo odlična motivacija pred prihajajočimi tekmovanji v prihodnjem letu in borbo za pridobitev vozovnice za prihajajoče Olimpijske igre. Drugo mesto sta osvojila Norvežana Tomas Mathisen in Mads Mathisen, tretje pa Yan Chekh in Ivan Zotov.

V razredu finn sta nastopala Jan Orel in Liam Orel. Jan je na koncu zasedel 14. mesto, Liam pa 23. Zmaga je odšla v Estonijo k Denissu Karpaku. Drugi je bil Hrvat Milan Vujasinovič, tretji pa Španec Alejandro Muscat. 

Sobota 23 Dec 2017

Mogoče se sliši neverjetno, vendar je resnično. Slovenski jadralec Žiga Rebek iz Ljubljane, je v cilj 3. etape v Melbourne priplul prej kot vse profesionalne ekipe. Za plovbo je potreboval le 11 dni 4 ure  1 minuto in 34 sekund.

Verjetno se sprašujete, kako je to mogoče. Brez jadrnice, brez posadke a v cilju hitreje od vseh profesionalcev. Da ne omenimo, da ga ni zalil noben val in da je lahko popolnoma normalno spal in med regato celo skočil na dvodnevno službeno potovanje.

Hkrati z regato, ki poteka na svetovnih oceanih poteka tudi virtualna regata Volvo Ocean Race. Žiga se je na regato prijavil in tekmuje pod psevdonimom LJadra. Tokrat je zasedel prvo mesto in vse ostale virtualne tekmovalce prehitel za eno minuto. Drugo mesto je zasedel Šved Nilhos_1, in za dve minuti prehitel Francoza Charlie 2010. 3. etapo regate je 50 virtualnih tekmovalcev zaključilo z zaostankom manjšim od 16 minut od zmagovalca.

Žiga Robek si je zmago zagotovil v nevihti, ki so jo doživeli tudi pravi tekmovalci regate. Med 66.000 tekmovalci virtualne regate je plul najbolj južno. Ker za virtualne jadralce Antarktična cona prepovedane plovbe ne velja, je izkoristil svojo pozicijo in jadral v najboljših pogojih. Kljub temu, da cela dva dneva ni uspel sesti za računalnik zaradi službene poti, so bile njegove taktične odločitve prave in obdržal je vodilno pozicijo.

"Za zmago je bila ključna odločitev, ko sem opazil, da se mi približuje področje nizkega zračnega pritiska. Odločil sem se da zajadram najjužneje med vsemi sotekmovalci. Borba je bila ves čas napeta. Med prvimi desetimi je bilo zgolj eno miljo razlike. Dva dni regate sem moral izpustiti, ker sem se odpravil na službeno pot. Do zadnjega trenutka nisem vedel, kako se bo izšlo. K sreči mi je uspelo in sem zelo vesel.", je povedal Žiga Rebek

Virtualni regati Volvo Ocean Race se lahko pridružite na: http://www.volvooceanrace.com/en/game.html. Četrta etapa se prične 2.1.2017. Plovba bo potekala od Melbourna v Avstraliji do Hong Konga.

Sobota 23 Dec 2017

Dva motorja za pogon plovila pomenita varnost. V kolikor en motor odpove, bomo pač pluli na motor, ki še deluje. Izgleda enostavno vendar v resnici ni tako preprosto. Poznati moramo nekatere tehnične rešitve na našem plovilu, če se želimo izogniti iz zagate, ko odpove en motor. Poglejmo si tri različne pogonske sisteme in lastnosti posameznih, da bomo vedeli, kako ukrepati, ko odpove en motor.

Plovilo z dvema motorjema in osovinskim pogonom

Kadar nam odpove eden izmed motorjev na plovilu, ki ima dva vgrajena motorja in osovinski pogon lahko nadaljujemo plovbo z enim samim motorjem. Motor, ki je nehal delovati moramo prestaviti v nevtralni položaj. V kolikor ga pustimo v prestavi, se propeler motorja ne bo vrtel in bo povzročal velik upor. Zaradi tega bo plovilo močno zavijajo v smer nedelujočega motorja. Ker so krmila pri motornih plovilih običajno majhna, se lahko zgodi, da bo zaradi močnega zavijanja plovila v eno smer, izjemno težko krmariti. Da bomo vedeli, kako se naše plovilo obnaša kadar deluje samo en motor, je najbolje opraviti test, ko imamo oba delujoča motorja in enega izključimo. Tako bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo, kadar pride do okvare. V primeru plovbe zgolj z enim motorjem moramo pluti počasi. Pri večjih hitrostih, na oba pogona delujejo večji navori in jih lahko poškodujemo. Nikakor ne smemo poizkušati gliserati.

Plovba z enim izvenkrmnim motorjem

Plovilo z dvema izvekrmima motorjema

Če odpove eden izmed dveh izvenkrmnih motorjev, potem nedelujoči motor dvignemo iz vode v kolikor je to možno. Ali je to možno, je odvisno od načina priklopa motorjev na krmilni sistem. Če je sistem tak, da motrja v celoti ne moremo dvigniti iz vode, ga dvignemo le toliko, da bo propeler nedelujočega motorja povzročal čim manjši upor. Plovba z enim izvenkrmnim motorjem naj bo počasna. Če je nedelujoči motor dvignjen, lahko plujemo hitreje ali celo gliseramo. Gliseranje odsvetujemo. To naredimo le v primeru nuje, kadar imamo na krovu poškodovano osebo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. Drugače plujemo počasi, da zmanjšamo navor na delujoči motor. Ker motor ni nameščen v centru plovila, lahko povečan navor poškoduje prenose oziroma menjalnik motorja. Previdni moramo biti tudi pri krmarjenju. Ker je en motor dvignjen bo krmarjenje težje in plovilo bo zavijalo v smer nedelujočega motorja. Manevrske sposobnosti plovila so slabše!

Plovilo z dvema vgrajenima motorjema in Z pogonom

V kolikor pride do okvare enega motorja z Z pogonom, lahko pogon dvignemo, da zmanjšamo upor. A v tem primeru moramo biti izjemno previdni pri krmarjenju. Če krmilo obračamo v skrajne lege lahko pride do preobremenitve tesnil zaradi česar lahko v plovilo začne prihajati voda. Zato krmarimo le z manjšimi popravki. Druga pogosta težava pri Z-pogonih je priklop sistema kriljenja. Hidravlične črpalke so priključene zgolj na en motor. V kolikor nam še vedno deluje motor, na katerega je priklopljena hidravlična črpalka krmila, bo krmarjenje plovila delovalo normalno. V kolikor nam odpove motor na katerega je priključena hidravlika krmarjenje, bo krmarjenje izjemno oteženo, saj bomo morali krmariti brez pomoči hidravlike, pri novejših sistemih, pa se lahko zgodi, da krmilo ne bo več delovalo. Če bo krmilo ostalo v centralni poziciji oziroma blizu nje, bomo lahko krmarili na druge, spodaj opisane načine. V kolikor bo ostalo močno iz centralne pozicije bo plovilo zgolj zavijalo in plovba ne bo mogoča.

Kako pa če ne deluje krmilo? 

V vseh primerih ko nam odpove en motorja in krmilo ne deluje več, lahko krmarimo na različne načine. Ko plujemo po odprtem morju, lahko na skrajno levo ali skrajno desno stran krme privežemo vedro ali pa nevihtno sidro. Na strani, kjer bo privezano, bo večji upor in plovilo bo začelo zavijati v to smer. Če imamo na plovilu nameščen prečni propeler, lahko smer spreminjamo z njim. Vedno moramo pluti počasi. Ne presegajmo hitrosti 3-5 vozlov. Poiščimo primerno mesto za sidranje plovila, kjer bomo lahko opravili popravilo motorja ali počakali na pomoč. Pristajanje s plovilom z nedelujočim sistemom za krmiljenje je skoraj nemogoče in nevarno. Izvedemo ga lahko le, če v naprej poznamo primerno privezno mesto, do katerega bomo lahko pripluli z zmanjšano sposobnostjo manevriranja.  V kolikor tega nismo poizkusili nikoli, ne počnite tega ko bo prišlo do okvare.

Petek 22 Dec 2017

V Palamosu v Španiji se je zaključil predzadnji tekmovalni dan tradicionalne Božične regate, na kateri nastopajo tudi štirje slovenski predstavniki. Dan je potekal v znamenju severovzhodnega vetra, ki je pihal z jakostjo 18-24 vozlov. V razredu 49er, kjer tekmujeta Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, so odjadrali tri plove.

Petek 22 Dec 2017

Outerlimits SV 43 je eno najhitrejših plovil, ki je kdajkoli plulo na vodi. S hitrostjo 160 vozlov velja za trenutnega hitrostnega rekorderja.

V mesecu avgustu so hitri gliser Outerlimits SV43 testirali na reki Hudson v New Yorku. Gliser, ki je namenjen za doseganje izjemnih hitrosti plovbe na vodi, ima nekaj svojevrstnih lastnosti. Ima edinstveno stopničasto obliko trupa, aerodimanično obliko in seveda dva močna motorja. Poganjata ga namreč dva Mercury Racing motorja, ki razvijeta po 1350 KM. Oba zadostujeta, da gliser pluje s hitrostjo 150 vozlov, na mirni vodi, kot recimo na reki Hudson, pa jim je uspelo doseči hitrost 180,47 milj na uro (ameriška milja) oziroma preračunano v vozle 160 vozlov. Če preračunamo še v kilometre na uro pa je to neverjetnih 296,32 km/h.

Video posnetek rekordnega dosežka

Četrtek 21 Dec 2017

Pogost problem s katerim se srečamo na plovilih je voda v gorivu. Ne glede na to ali imamo bencinski ali dieselski motor, v obeh primeri je voda v gorivu velik problem.

Voda v gorivu je skoraj neizogibna težava na plovilu. Vodo lahko natočimo v rezervoar z gorivom na bencinskih črpalkah, ki imajo dotrajane rezervoarje ali pa kot vlaga, ki se nam kondenzira v rezervoarju izven sezone, v kolikor naš rezervoar ni popolnoma napolnjen. Voda v gorivu je škodljiva za motor in lahko prepreči njegovo delovanje in povzroči poškodbe. Običajno težave nastopijo ravno takrat, ko smo odvisni od motorja, v slabem vremenu, visokih valovih in vetru. Zato moramo poskrbeti, da problem odpravimo pravočasno. Če je možno naredimo to preventivno, preden izplujemo, drugače pa ob prvih znakih nepravilnega delovanja motorje.

Voda v gorivu je pogost pojav

Ali je v vašem rezervoarju goriva voda, preverite vsaj enkrat letno. V kolikor voda pride v motor, lahko motor med plovbo neha delovati in se poškoduje. Do težav lahko pride, ko boste motor nujno potrebovali.

Preventivno odstranjevanje vode iz rezervoarja

Voda je težja od goriva. Zato leži kot posebna, ločena plast na dnu rezervoarja. V kolikor zaslutimo, da se je v rezervoarju nabrala voda, jo iz njega odstranimo. Cevi skozi katere se sesa gorivo v motor, so dvignjene nad dno rezervoarja za centimeter do dva. V kolikor je plast vode tanjša kot ta razdalja, je ne bomo uspeli potegniti iz rezervoarja. Zato moramo uporabiti drugo rešitev. Za dostop do dna lahko uporabimo eno izmed ostalih odprtin. To je lahko cev za dotok goriva v rezervoar ali pa odprtina, kjer je nameščen plovec za merjenje količine goriva v rezervoarju. Cev za dotok goriva oziroma plovec moramo najprej odstraniti – odvijačiti, da bomo lahko namestili cev za črpanje. Skozi odprtino namestimo cev s katero bomo izčrpali vodo. Prepričati se moramo, da cev sega do najnižje točke rezervoarja. V nasprotnem bomo izčrpavali le gorivo, voda pa bo ostala v rezervoarju. Za izčrpavanje vode uporabljamo le črpalke, ki so primerne za prečrpavanje goriva. Zavedat se moramo, da je gorivo vnetljivo in hlapljivo, zato lahko pride do požara ali celo eksplozije, če ne uporabljamo pravilnih orodij, ki ne iskrijo. Vodo izčrpavamo toliko časa, da izčrpamo vso vodo. Kdaj vode ni več v rezervoarju, bomo opazili, ko bomo skozi cev pričeli izčrpavati gorivo. Izčrpavati moramo še toliko časa, da bo tekočina, ki se bo stekla nazaj v rezervoar, le gorivo.

Kaj pa, ko je voda že prišla do motorja

Če smo na plovbi, in zaslutimo težave, moramo hitro ukrepati. V nasprotnem bo motor ugasnil in ga ne bomo mogli več prižgati. Če je motor začel teči nemirno, hoče ugasniti ali pa izgublja obrate, je možno, da nima dovolj dobrega dotoka goriva oziroma je do njega prišla voda.

Če imamo na plovilu nameščen separator goriva, ga pregledamo in preverimo količino vode, ki se je nabrala v njemu. Vodo iz separatorja odstranimo. Ker ima voda običajno primesi, jo shranimo v posodo in nato izlijemo v posebne zbiralnike v marinah.

Filter goriva zadrži manjše količine vode. Večja količina vode bo prešla filter in prišla do motorja. Filter goriva moramo zamenjati. Pod filter goriva namestimo posodo in filter odstranimo. Vsebino filtra izlijemo v posodo in preverimo količino vode v gorivu. V kolikor je v gorivu večja količina vode, bo potrebno očistiti dovod goriva vse do motorja oziroma zagotoviti, da vodo, ki je v sistemu odstranimo in nadomestimo s čistim gorivom. Če imamo dieselski motor, moramo zamenjati gorivo vse do visokotlačne črpalke. Večina dieselskih motorjev ima poleg sekundarnega filtra goriva ali nizkotlačne črpalke tudi ročno črpalko s katero si lahko pomagamo do motorja prečrpati čisto gorivo. Če imamo bencinski motor, izključimo cev dotoka goriva za visokotlačno črpalko. Namestimo posodo v katero bomo lovili kontaminirano gorivo. Vključimo kontakt motorja a le do pozicije, pred vžigom motorja. S tem se bo vključila visokotlačna črpalka goriva. Črpalko pustimo delovati približno 10 sekund, da prečrpa kontaminirano gorivo. Nato namestimo cevi za gorivo nazaj na motor in poizkusimo vžgati motor.

Če imamo dieselski motor in je voda že prišla do injektorjev goriva, potem moramo injektorje sprostiti in s kontaktom motorja poskrbeti, da bo črpalka goriva prečrpala čisto gorivo skozi injekotrje.

V kolikor je motor nehal delovati zaradi vode v gorivu in smo očistili vse dovode do motorja, nima smisla, da motor prižigamo, če nismo odpravili vzroka. Vzrok je običajno v rezervoarju. Če ne odstranimo vode iz rezervoarja, bo le ta zopet prišla v motor. V kolikor smo na plovbi in iz rezervoarja nismo sposobni odstraniti vode, poiščimo rezervno kantico čistega goriva, jo priključimo na motor in odplujmo do bližnje luke ali zaliva, kjer bomo lahko očistili rezervoar.

Sreda 20 Dec 2017