Jugo je eden izmed pogostejših vetrov, ki pihajo na Jadranu. Čeprav se imenuje jugo pa v resnici ne piha z juga temveč je njegova smer iz katere piha med vzhod-jugovzhodom in jug-jugovzhodom. Dosega viharne in pa tudi orkanske hitrosti. Jugo običajno povezujemo z oblačnim vremenom in z dežjem, lahko pa piha tudi, ko je nebo vedro. 

Jugo je topel gradientni veter. Najpogosteje se pojavlja v hladnih mesecih leta v novembru in decembru ter februarju in aprili. Vzrok za to je lega polarne fronte, ki se v obdobju, ko je na severni polobli zima, pomakne južneje. Običajno piha pred prihodom fronte in doseže največjo hitrost, ko fronta doseže Alpe.

Ciklonalni in anticiklonalni jugo

Ločimo dva tipa juga, ki se ločita po nastanku in vremenskim značilnostim. Jugo, ki piha v suhem in vedrem vremenu in se imenuje suhi jugo, beli jugo, vedri jugo ali palac, je anticiklonalni jugo. Običajno piha dlje kot ciklonalni. Ob anticiklonelnem jugu je vreme vedro do zmerno oblačno in običajno ne prinese padavin. V kolikor povzroči padavine so te manj intenzivne.

Ciklonalni jugo imenujemo temni jugo in je topel in vlažen veter. Običajno piha iz smeri ESE do SSE in dosega viharne občasno tudi orkanske hitrosti 50 vozlov in več (8-10 Bf). Običajno piha s hitrostmi med 4 in 5 Bf. Nebo je prekrito z gostimi in nizkimi oblaki, ki prinašajo dež.

Poleti jugo običajno ne piha dolgo. Največ nekje do 3 dni. Pozimi so obdobja juga daljša in piha vse do 10 dni. Bolj redka pa so obdobja, ko piha tudi tri tedne skupaj. Padavine so bolj intenzivne ob zmernem jugu kakor ob močnejšem viharnem ali orkanskem.

Jugo kljub svoji moči in trajanju ni tako nevaren veter kot burja. Valovi, ki jih povzroča so sicer visoki, vendar so tudi dolgi. Manj nevaren je tudi zato, ker ne piha v sunkih in omogoča pravočasno vplutje v varno luko. 

Hitrosti in valovi

Največje hitrosti dosega na odprtem morju, v področju med otoki in celino pa so hitrosti manjše. Otoki služijo kot naravna pregrada. V kanalih, ki potekajo v smeri jugovzhod-severozahod se lahko jugo zaradi konfiguracije terena pospeši. Na odpetem morju lahko hitrosti dosežejo in presežejo 50 vozlov. Povzroča visoke in dolge valove, ki lahko v višino merijo tudi do 11 m. Valovi so dolgi in niso tako nevarni kot valovi burje. Ob močnem jugu je opazno tudi močno plimovanje, ker veter nariva morsko gmoto proti severu. Plimovanje opazimo na področju Tržaškega zaliva in v zalivih kot je Puntarska draga na otoku Krk, ki je odprta proti jugu. Jugo dosega največje hitrosti na srednjem Jadranu, medtem ko so v južnem in severnem manjše.

Predznaki juga:

Pred nastankom temnega juga na nebu nastajajo oblaki imenovani cirusi, ki se pomikajo proti zahodu ali severozahodu. So v obliki vodoravnih prog in jih je lahko prepoznati. Za njimi se pričnejo pojavljati oblaki juga, ki prihajajo iz smeri juga ali jugozahoda. V primeru približevanja juga, pada zračni tlak. Večji kot je padec tlaka, hitrejši bo prehod juga.

  • brezvetrje, poleti izostanek maestrala
  • pojav mrtvih valov iz jugovzhodne smeri
  • horizont postaja meglen
  • temperatura in vlaga zraka rasteta, medtem ko zračni tlak pada
  • pojavi se močan morski tok iz jugovzhodne smeri, čeprav še ni vetra, ki piha iz te smeri
  • pojavi se dvig morske gladine (plima)

Komentarji