Na zemlji ves čas pihajo vetrovi različnih smeri in različnih hitrosti. Če vreme opazujemo v kratkem časovnem obdobju, potem težko najdemo kakšne vzorce, če pa ga spremljamo skozi daljša obdobja, pa lahko ugotovimo, da obstajajo ponavljajoči vzorci vremena oziroma gibanja zračnih mas.

Na celotni zemeljski površini obstajajo veliki sistemi cirkulacije zraka. Z njihovo pomočjo se prenaša toplota iz tropskih krajev proti polarnim delom. V vsaki hemisferi imamo tri tako imenovane celice, v katerih se odvija cirkulacija zraka. Na severni in južni strani ekvatorja je po ena Hadley-eva celica. Razprostira se med ekvatorjem 0° in 30° severne in južne zemljepisne širine. Med 30° in 60° je druga celica imenovana Ferrel-ova celica, od tu pa do polov pa se razprostira Polarna celica. V posamezni celici zrak kroži med zemeljsko površino in troposfero (višine med 10.000 m in 15.000 m nad morjem).

Hadley-eva celica

Satelitska slika prikazuje področje Doldrums-ITCZ (1) z veliko količino vlage v zraku, področje pasatov (2), ki pihajo iz vzhoda proti ekvatorju in področje zahodnikov (3)

Hadley-eva celica je največja celica in se razteza od ekvatorja pa vse do 30° ali celo 40° severne oziroma južne zemljepisne širine. Ime je dobila po angleškem meteorologu Georgu Hadley-u.

V Hadley-evi celici pihajo ob zemeljski površini pasati. Na severni polobli pihajo iz severne do severovzhodne smeri proti ekvatorju, na južni polobli pa iz južne do jugovzhodne smeri proti ekvatorju. Okoli ekvatorja se obe zračni masi srečata in nastane področje imenovano Doldrums (Intertropska konvergentna cona), kjer prevladujejo obdobja brezvetrja in nenadnih intenzivnih neviht. Zračni masi iz severne in južne poloble se tu srečata in pričneta iznad površja dvigati v višine. Zaradi tega se okrog ekvatorja ustvarja področje nizkega zračnega pritiska. Ko se zrak dvigne se začne gibati v smeri proti polu (na severni polobli proti severnemu tečaju in na južni proti južnemu). Ko doseže 30°-40° severne oziroma južne širine (subtropsko področje), se začne zopet spuščati proti zemeljski površini. Tu se ustvarja visok pritisk. Ker so zračne mase, ki se spuščajo iz višin suhe, je cirkulacija zraka v Hadley-evi celici vzrok za puščavo kot na primer Sahara v severni Afriki.

Ferrel-ova celica

Ferrel-ova celica je srednja celica in se razprostira med 30°-60°  (do 40°-70) severne in južne zemljepisne širine. Zračne mase krožijo ob zemeljski površini od juga proti severu. Ob stiku s Polarno celico se pričnejo dvigovati do troposfere. Tu zopet nastane pas nizkega zračnega pritiska, ki botruje za nestabilno vreme v področju polarne fronte. V troposferi se zračne mase Ferrel-ove celice gibljejo proti jugu. Ob stiku s Hadley-evo celico se začnejo. In povzročijo pas visokega zračnega pritiska imenovan Konjske širine, kjer vladajo šibki vetrovi ali brezvetrje.

Ker se zračne mase v Ferell-ovi celici gibljejo v obratni smeri kot v Hadley-evi in Polarni, celica deluje kot nekakšen vmesnik. Na severni polobli površinski zračni tokovi potekajo od juga proti severu, medtem ko v Hadley-evi in polarni od severa proti jugu (in obratno na južni zemeljski polobli).

Polarna celica

Polarna celica je najmanjša in najšibkejša celica. Razteza se med 60-70 stopinjami severne in južne zemljepisne širine pa vse do severnega oziroma južnega pola. Zrak v celici se z višin spušča proti površju pri polu, ob površini se giblje od severa proti jugu. Ko se sreča s polarno fronto nekje med 60° in 70°, pa se prične zopet dvigovati.

Komentarji