Količina padavin je odvisna od vlažnosti zračnih tokov in vertikalnih tokov znotraj zračne mase. Z dvigovanjem zraka se vodna para hladi in posledično kondenzira. Zaradi tega se ustvarijo oblaki in kasneje padavine.
Dvigovanje zraka je najbolj intenzivno na področju ciklona in front, kjer se srečata topli in hladni zrak. Zaradi položaja, oblike vzhodne Jadranske obale in številnih gorskih verig so padavine na primorski strani obale in vrhov planin ob obali relativno velike. Razlog je dvigovanje zraka ob planinah. Tako ima na primer mesto Dubrovnik 2,5 krat več dežja letno kot južno dalmatinski otoki kot sta Vis in Palagruža. Na severu na količino padavin vplivajo Alpe. Količina padavin na Jadranu se znižuje v smeri od severa proti jugu. Naprimer na otoku Lošinju letno pade dvakrat več padavin kot na otoku Visu.
Najmanjša količina padavin pade na prehodu med srednjim in južnim Jadranom. Največje količine padavin padejo na področju Risnjaka in iznad Reškega zaliva, kjer letna količina padavin doseže tudi 1500 mm. Te padavine prinese zrak z Jadrana. Nad Reko se mora zračna masa dvigniti, kar povzroči ohlajanje in nastanek padavin. Podobno količino padavin ima tudi področje najjužnejšega dela Velebita.
Na slovenski obali je največ padavin na področju Jadrana. Razlog je vpliv celinskega podnebja in bližina Alp. Letna količina padavin znaša okrog 1000 mm. Največ jih je v jesenskih mesecih od septembra do novembra, ko znaša mesečna količina padavin v povprečju med 100 in 150 mm, najmanj v zimskih mesecih od januarja do marca. Padavine so večinoma deževne. V področju slovenskega primorja je letno le 2-3 dni snežnih padavin.
Na področju hrvaškega Jadrana so snežne padavine še bolj redke. Običajno padejo le na obalnih planinah, kjer ga v povprečju pade do 15 cm in se obdrži do 10 dni. Na sami obali in na otokih je sneg zelo redek. Če pade se običajno stopi že v nekaj urah. V povprečju je sneg na področju Reke 2,3 dni letno, na področju Splita 0,8 dni, na Palagruži pa 0.
Poleg dežja in snega moramo kot padavino na Jadranu omeniti tudi točo, ki pada iz kumulonimbusov. Na južnem Jadranu pada običajno v hladnejšem delu leta, medtem ko na severnem Jadranu pada v toplejšem delu leta. V povprečju se na posameznem kraju na Jadranu toča pojavi manj kot 5 dni letno.
