Sistem mednarodnih pomorskih oznak IALA je zelo mlad. Nastal je šele leta 1980 zaradi dveh usodnih pomorskih nesreč.

Do leta 1970 je po svetu obstajalo preko 30 različnih sistemov pomorskih oznak. To je povzročalo veliko zmedo med morjeplovci in povzročilo številne pomorske nesreče. Leta 1971 sta se v Doverski ožini med Anglijo in Francijo v dveh dneh zgodili dve tragični nesreči. Skozi kanal, ki v širino meri 17 nmi poteka izjemen pomorski promet, v njem pa so številne plitvine z globino morja pod 4 m, kar je za velike ladje absolutno premalo. Promet skozi ožino je reguliran, vendar zaradi različnih oznak po svetu, je bila verjetnost, da pride do napak izjemno velika.

11. januarja leta 1971 je zaradi napačnega razumevanja plovnih oznak prišlo do trka ladje Texaco Caribbean, ki je plula pod Panamsko zastavo in ladje Paraca, ki je bila registrirana v Peruju. Ladja Texaco Caribbean je bila na plovbi proti Trinidadu in je  plula skozi kanal v smeri severovzhod-jugozahod. Ladja Paracas je plula v obratni smeri. Zaradi napačnega razumevanja oznak, sta se ladji srečali na isti plovni poti in trčili. Prišlo je do močne eksplozije in ladja Texaco Caribbean se je prelomila na pol. Premec ladje se je takoj potopil. Osem članov posadke je s prednjim delom ladje potopilo. Posadka, ki se je nahajala na krmni polovici ladje se je uspela rešiti. Le tega je še nekaj časa nosilo po kanalu, nato pa se je prav tako potopil. 20 članov posadke so rešili in jih prepeljali v Dover. Ladjo Paracas so poškodovano odvlekli v Hamburg na popravilo. Le dan kasneje je v neposredni bližini kraja nesreče potonila še ladja Brandenburg, ki je plula pod zastavo takratne Nemške demokratične republike in je bila na plovbi v Curacao. Življenje je izgubilo 21 članov posadke, le 11 pa so jih uspeli rešiti.

Zaradi obeh nesreč so izvedli obsežno raziskavo. Ugotovili so, da je skozi ožino dnevno plulo preko 750 in da je ožina ena najbolj prometno obremenjenih ožin na sveti. Prvi predlog za povečanje varnosti je bili, da bi na vsako ladjo, ki pluje skozi ožino vkrcali pilota. Zaradi velikega števila ladij, ki dnevno pluje skozi ožino, bi bilo praktično nemogoče zagotoviti zadovoljivo število pilotov. Drug predlog je bil, da bi obrnili plovni promet v kanalu. Po skrbnem premisleku so ugotovili, da trenutna pravila plovbe niso dovolj dobra in da jih je potrebno dopolniti na mednarodni ravni.

Ustanovljena je bila mednarodna agencija IALA (International Association of Marine Aids to Navigation and Lighthouse Authorities). Njihova naloga je bila, da razvijejo mednaroden sistem pomorskih oznak, ki ga bodo lahko uporabljale ladje po celem sveti. Zaradi številnih različnih sistemov oznak po svetu naloga ni bila tako enostavna in končni rezultat še vedno ni enovit sistem pomorskih oznak.

Leta 1980 sta po svetu začela veljati dva sistema pomorskih oznak IALA A in IALA B. Kljub temu, da to ni univerzalen sistem za cel svet, je bil to velik napredek. Odločili so se za dva sistema, da so bile potrebne spremembe obstoječih sistemov po svetu čim manjše.

Sistem IALA A se uporablja v Evropi, Afriki, Avstraliji, Indiji, in večjem delu Azije. Preostali del sveta, severna in južna Amerika, Japonska, Koreja in Filipini pa uporabljajo sistem IALA B.

Sistema sta si v marsičem podobna in v marsičem različna.

Razlike v sistemih:

Razlikujeta se po barvi oznak in karakteristiki luči, ki jih oddajajo te oznake. V coni IALA A so oznake na levi strani (port side) označene z rdečo, na desni (starboard side) pa z  zeleno.  V coni IALA B je ravno obratno. Oznake na levi (port side) so zelene barve in na desni (starboard side) so rdeče. V IALA A coni moramo oznake zelene barve (DESNO-STARBOARD) pustiti na naši desni strani. V coni IALA B so oznake na desni strani obarvane rdeče (DESNO-SRATBOARD) in jih moramo pri plovbi pustiti na naši desni strani.

Lateralne pomorske oznake označujejo levo in desno (port, starboard) stran plovnih kanalov. Nameščene so glede na specifike plovne poti in so vrisane v navigacijske karte. V kolikor se kanali delijo, so označene tudi preferenčne poti.

Podobnosti

Vse ostale oznake v obeh sistemih so enake. Enake so kardinalne oznake, oznake varnih poti in posebne oznake. V letu 2006 so na novo uvedli še oznake za nevarnosti.

Kardinalne oznake

Kardinalne oznake označujejo nevarnosti kot so plitvine, čeri ali podobno. Njihove oznake in oblike nakazujejo po kateri strani moramo oznako obpluti. Na primer oznako ZAHOD moramo obpluti po zahodni strani od oznake. Pobarvane so v kombinaciji rumene in črne barve, na vrhu pa imajo dva stožca, ki logično označujeta vrsto oznake.

Osamljena nevarnost

Oznaka osamljene nevarnosti je namenjena označevanju posamezne nevarnosti. To je lahko potopljena ladja ali podobno. Vode v okolici oznake so plovne. Oznake so pobarvane črno z rdečini pasovi, na vrhu oznake pa sta dve črni krogli.

Varne vode

Oznaka za VARNE VODE označuje plovno pot kjer je vse okoli oznake varno pluti. Nameščene so pred začetkom kanala, ki je označen z lateralnimi oznakami, pri plovbi v pristanišče. Označene so z rdečimi in belimi vertikalnimi črtami.

Posebne oznake

Posebne oznake niso primarno namenjene kot navigacijske oznake. Označujejo področja, ki so namenjena uporabi v druge namene, na primer za rekreacijo, smučanje na vodi, plaže,… Oznake so rumene barve in so lahko različnih oblik.

Oznake nove nevarnosti

Oznake nove nevarnosti poznamo šele od leta 2006. Namenjene so urgentnemu označevanju novih nevarnosti kot so potopljene ladje in podobno in še niso prikazane na pomorskih kartah. Označene so z belimi in modrimi vertikalnimi črtami.

Komentarji