Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire  Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer  in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot  šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.

Po 32 NM in skoraj  šestih urah plovbe pluje ob otoku Curacao. Tega je že zdavnaj videl od daleč. Kar pomeni, da je višji od otoka Bonaire. Spomni se za nazaj, kako je bilo po nekaj dneh plovbe, ko je priplul do Bonairja. Tam je bilo drugače in komaj dobri dve milji pred otokom Bonaire se v daljavi prikaže kopno. Zakaj ne prej? Zato ker je ta del otoka nizek, iz vode ga gleda komaj nekaj več kot dva metra. A se kaj kmalu za tem pokaže tudi svetilnik, kateri sameva rtu tega otoka. Pogled ga osupne, ko zagleda vso to turkizno modrino, katera ločuje globoko morje od nižje gladine. Enostavno je tako, kot bi nekdo z ravno črto narisal stičišče dveh barv, temno modre in svetlo modre.

Registrske tablice na otoku Curacao

Tukaj je bilo drugače. Vseskozi se je nadaljevala temna barva, otok je drugačen, višji in kamnit. Tudi tu ni videti, da bi bil otok naseljen. A da pride do prvega večjega naselja mora prepluti še dobrih šest milj, da zagleda prve hiše in znak civilizacije. Ker se mora ob prihodu prijaviti pri oblasteh (Imigration office in Custom office) zapluje skozi tesen in le na sredini vhoda 5 m globok prehod, ki vodi kot nekakšna kača po skoraj tri četrt milje dolgem kanalu do njegove razširitve. Tam se začne zaliv Spanish Water. Dejansko je ta zaliv precej velik, razvejan z manjšimi zalivi, a več ali manj je obogaten s plitvinami. Kot je prebral v navtičnem vodiču za otoke ABC, kjer avtor napiše: »Ne želite si v Spanish Water zapluti ponoči….«, spozna, da je imel avtor kar prav. Kljub navigaciji, sodobni kartografiji in še čem, če malo skreneš z ozke plovne poti, že piska alarm za globino. Njegov je nastavljen na 4m, in kaj kmalu začne piskati, zato se odloči za klasično sidranje na zahodnem sidrišču tega zaliva. Na njem je že veliko plovil raznih oblik iz  raznih držav. Najde primeren prostor in sidra na globini 4,5 m. Spodaj je blatni mulj in sidro lepo prime, veriga se napne in potovanje se vsaj za danes konča. Voda je kalna, ni preveč primerna za plavanje, čeprav nekaj plovil stran otroci veselo skačejo v morje in čofotajo v njem. S palube odveže dingi in ga postavi na morsko gladino. Potreben bo še motorček, katerega z ograjice barke namesti na krmni del dingija, vse lepo skupaj z obema vijakoma od nosilca motorja in ušesom pletenice zaklene z obešanko. Pripraviti bo potrebno še vso dokumentacijo barke in potni list, nato pa poiskati dingi ponton, kjer bo potrebno zakleniti dingija in se napotiti v slabih 20 km oddaljeno glavno mesto Curacaa, Willemstad. Še prej obesi na desno pripono rumeno zastavico, pod njo pa obesi a zvije zastavico otoka Curacao, katero je sam naslikal na platno, da bi prihranil 20 in več USD.

  < Sam prejadral Karibsko morje 4. del            Sam prejadral Karibsko morje 6. del  >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

Komentarji