V ponedeljek se je pri Plominu zgodila težka pomorska nesreča. Ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe.

V ponedeljek okrog poldneva je prišlo do težke pomorske nesreči pri kraju Plomin v Istri. Dva hrvaška državljana sta plula na manjšem gliserju. Nenadoma sta spremenila smer plovbe zaradi česar sta padla s plovila v morje. Gliser je sam nadaljeval krožno plovbo. V enem izmed krogov je povozil voditelja čolna. Propeler motorja ga je močno poškodoval. K sreči se je v bližini nahajalo drugo plovilo, katerega posadka je nemudoma priskočila na pomoč. Oba brodolomca so rešili iz morja in ju prepeljali na obalo. O dogodku so obvestili tudi Pomorsko policij, ki je na kraj nesreče napotila nujno medicinsko pomoč. Voditelj čolna M.M. je utrpel hude telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico v Pulo.

Posadka plovila, ki je rešila brodolomca, je nato zopet izplula in prestregla gliser, ki je še vedno plul v krogu. Uspelo jim ga je prestreči in ugasniti motor ter privleči v luko Plomin. Po pregledu plovila so ugotovili, da se je strgala jeklena vrv za krmarjenje motorja. Motor se je obrnil v skrajno lego zaradi česar je plul v krogu.

Ne pozabite!

Med plovbo uporabljajte varnostno zapestnico za izklop motorja. V primeru padca v vodo se bo motor ugasnil in plovilu zaustavilo! Varnostna zapestnica je varnostna oprema! Poskrbite za svojo varnost na krovu!

 

Vir: MPPI; Slika je simbolična

 

 

Sreda 13 Jun 2018

Jadranje za jutri 2018

Člani Športnega društva SAPPA iz Kamnika smo letos že devetič organizirali in izvedli lastni humanitarni izobraževalno-terapevtski projekt JADRANJE ZA JUTRI, ki je namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (otrokom s posebnimi potrebami). Osnovni namen projekta je izboljšati in krepiti njihov odnos do življenja ter inovativno in učinkovito povečati komunikacijo in pripadnost skupini. Projekt, ki ga je tudi letos gostila Marina VERUDA pri Puli je potekal v dveh delih:

  1. del od sobote, 26. 05. 2018 do torka, 29. 05. 2018 
  2. del od srede, 30. 05. 2018 do sobote, 02. 06. 2018

Jadranje za jutri 2018

V marini so se v soboto dopoldan zbrali udeleženci 1. dela letošnjega projekta Jadranje za jutri:

  • Vzgojni zavod Kranj, Kranj
  • OŠ Jela Janežiča, Škofja Loka
  • CENTER IRIS – center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, Ljubljana
  • OŠ 27. julij, Kamnik

Dan se je začel s čudovitim vremenom. Do 11. ure so bili v marini zbrani vsi udeleženci prvega dela. Prihodu udeležencev je sledilo vkrcanje, namestitev po kabinah, seznanitev udeležencev z jadrnico in varnostjo med plovbo. Takoj ko se je zaključil prevzem jadrnic so v idealnem vremenu ena za drugo odplule na odprto morje in dvignile jadra. Sledilo je dobre tri ure plovbe mimo svetilnika Porer v smeri otoka Unije. Jadrnice so se pozno popoldan privezale v krasnem zalivu Maračol, idealnem za skok v morje, vožnjo s čolni in supom. Zaliv Maračol leži na vzhodni strani otoka Unije in je najvarnejši izmed treh zalivov v katerih lahko varno sidramo. Zaliv je zelo dolg in nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen JZ. Dan se je zaključil z tradicionalno žar večerjo v organizaciji društva. Nov dan se je začel s čudovitim jutrom, ki je razveselilo vse udeležence. Zajtrku je sledila učna ura z delovnim zvezkom JZJ 2018. Naredil se je čudovit dan idealen za kopanje, veslanje, supanje, druženje. Kmalu po 11. uri so jadrnice z odprtimi jadri odplule v smeri Lošinja. Sledil je skupni privez v uvali Radiboj na Lošinju, kosilo in spet vse morske radosti znova. Kar prehitro je prišel čas za odhod.

Naša mala flota je odjadrala proti Cresa in se okrog šeste ure privezali v idilični Martinščici. Udeleženci so se odpravili na ogled kraja in zaliva. Čudovita vasica Martinšćica in zaliv sta dobila ime po srednjeveški cekrvi Sv. Martina. V vasi je bil okrog leta 1500 postavljen frančiškanski samostan, ki deluje še danes. V 17. stoletju tudi zelo zanimiv dvorec Kaštel. Po zajtrku in učni uri je sledilo skupinsko fotografiranje po jadrnicah. Kmalu za tem je bilo vse nared za izplutje. Končni cilj je bilo mesto Cres. Med potjo so se jadrnice zasidrale v krasnih zalivih ob poti. Iz enega samega razloga, da se udeleženci naužijejo toplega morja, na 101 način. Tudi med samo plovbo ni šlo brez atraktivne vleke v čolnu, na supu, na vrvi… Kmalu po peti uri so bile vse jadrnice že privezane na mestnem privezu v Cresu, največjem mestu istoimenskega otoka. Do večerje je bil čas za druženje in ogled mesta. Po večerji so člani Sappe tako kor vsako leto poskrbeli za sladico. Na pomolu so spekli 207 slastnih palačink. Dneva s tem seveda še ni bilo konec, mesto je bilo preveč vabljivo… Tudi jutro na Cresu nas ni razočaralo. Zbudili smo se v krasen dan. Po zajtrku je bila na vrsti učna ura. Sledila je mornarska prisega bogu morja Pozejdonu. Vsi udeleženci 1. dela letošnjega Jadranja za jutri, ki so prvič izkusili čar jadranja so ob prisegi prejeli tudi potrdilo o opravljeni jadralski izkušnji. Po prisegi je naša mala flota odplula nazaj proti matični marini. Med povratkom smo naredili še postanek v zalivu Portič, največjem zalivu na spodnjem Kamenjaku. Pomorščakom predstavlja varno zavetišče pred burjo in jugom, zaradi česar si je v pogovornem jeziku pridobil ime “Jahtin zaliv”. Z dveh strani ga obdaja borov gozd, ki služi kot odlična senca vsem dopustnikom. Dostop do morja je skoraj na vsej obali zaliva preprost, v zalivčku Mali Portič, kateri se nahaja v samem zalivu, pa je plaža peščena. V zalivu smo ponovno naredili skupni vez. Po kosilu in kulski vodni rekreaciji je prišel čas za povratek v marino Veruda. Kar prehitro je sledilo izkrcanje in neizogibno slovo. Zadovoljni udeleženci domov, prav tako zadovoljna posadka pa je pripravila jadrnice. Jutri je nov dan, drugi otroci, enaka volja, isto sonce, nov veter, druge smeri…

Naslednjega dne se je začel 2. del letošnjega projekta Jadranje za jutri. V matični marini so se zbrale in vkrcale naslednje tri ekipe:

  • OŠ Preska, POŠ Topol, Medvode
  • OŠ Helene Puhar Kranj, Kranj
  • Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana

Po seznanitvi z jadrnico in varnostnimi napotki skipperjev smo pred poldnevom odpluli v smeri Crvenega otoka. Pravi veter je poskrbel, da so mladi udeleženci že takoj po izplutju iz marine spoznali kako je pluti le na jadra. Približno na pol poti smo se ustavili v zalivu pred rtom Barbariga, predvsem zato, da se ohladimo v morju; poletne temperature so nas namreč spremljale tudi danes. Po vseh mogočih vodnih vragolijah, kosilu in kratkem počitku smo odpluli naprej proti cilju. Okrog šestih smo bili že privezani na Crvenem otoku, eni od najbolj znanih turističnih destinacij Rovinja, od katerega ga loči okrog 15 minut plovbe. V bistvu gre za dva umetno povezana otoka: Otok Sv. Andrija in otok Maškin. In prav v zalivu, ki ga tvori ta umetna povezava smo v in na vodi preživeli večer ter dočakali noč. Jutro na Crvenem otoku ni želelo biti nič manj lepo kot vsa prejšnja. Zajtrk in učna ura sta minila na jadrnicah, vse ostalo pa se je dogajalo v vodi. Okrog enajstih smo odpluli proti otočju Brioni. Brioni (hrvaško Brijuni) so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre. Od istrskega polotoka jih ločuje 2 km široki Fažanski kanal. V otočju sta največja otoka Veliki Brion (hrvaško Veliki Brijun) in Mali Brion (hrvaško Mali Brijun). Ime Brioni, ki je v uporabi od leta 1421, naj bi bilo povezano s staroilirskim izrazom, s katerim so poimenovali plitvine. Malo po 12. uri smo pripluli do otoka Veliki Brion, kjer bila najprej na vrsti priprava kosila. Po kosilu smo se odpeljali na ogled otoka s turističnim vlakcem, ki se pelje tudi skozi safari park. Ko so se udeleženci vrnili z ogleda sta jih pri barkah že čakala kapitan Kljuka in bog morja Pozejdon. Tako kot v 1. delu je sledila Pozejdonova prisega vseh, ki so jadrali prvič. Vse zaprisežene mlade mornarke in mornarji so prejeli potrdilo, da so uspešno opravili preizkus znanja v pomorskih in piratskih veščinah… Mala flota zapriseženih mladih in starih mornarjev je kmalu za tem odjadrala proti matični marini Veruda, z obveznim vmesnim postankom v enem od zalivov ob poti, ki si ga je vsaka jadrnica izbrala sama. Kaj so tam počeli ni težko uganiti. Privezani v Verudi smo se lotili priprav na žar večerjo. Tretji dan smo se ponovno zbudili v krasno jutro. Po zajtrku in učni uri je sledilo skupinsko fotografiranje udeležencev. Ob pol enajstih smo že pluli proti svetilniku Porer. S polnimi jadri in konkretnimi valovi. Na poti smo naleteli na jato delfinov, ki nam je prečkala pot. Plovbo smo nadaljevali v smeri zaliva Portić, največjega zaliva na spodnjem Kamenjaku. V zalivu smo naredili skupni privez na sidrih in takoj sta bila v vodi oba supa in mladi plavalci, ki so komaj našli čas za kosilo. Na poti nazaj v marino so jadrnice v bližini svetilnika Porer zaplule v krog, Kapitan Kljuka pa je v morje odvrgel steklenico z napisanimi željami udeležencev. Okrog šestih so bile vse jadrnice spet nazaj v matični marini. Sledilo je druženje, potepanje, kopanje in večerja po barkah. Člani Sappe so do osmih pripravili vse za tradicionalni Palačinka Party, z odličnimi palačinkami društvene kuharske sekcije, in pa glasbo seveda. Večera kar ni in ni bilo konec… Ampak vsega lepega je enkrat konec, in tako se je končalo tudi Jadranja za jutri 2018. Zadnje jutro v Marini Veruda je bilo namenjeno le še zajtrku, izkrcanju in slovesu. Eni prej, drugi malo kasneje so zapustili marino in se odpeljali vsak po svojih poteh. Eni proti domu, drugi še na ogled Pule. Vsi polni vtisov in lepih jadralskih spominov.

Jadranje za jutri 2018

Kaj dodati na koncu. Posebni otroci so krasni otroci, otroci, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Včasih se zazdi, da je za večino otrok, ki jih peljemo jadrat, izkušnja enakovredna čudovitemu izletu na Luno, ker se dogajanje odvija povsem izven njihovega normalnega okolja. Mogočna narava, ki žene jadrnico po neskončnem morju. Nobenih klimatskih naprav, cel dan svež zrak, naravna svetloba sonca, nobenega hrupa, le šumenje valov. Otroci, ki jih sprejmemo kot enakovredne člane posadke čutijo vse sunke in pospeške vetra. Kdo ve kako vse skupaj buri njihovo domišljijo in kam jih odpelje? Mogoče imajo občutek, da je barka živa in da v bistvu jahajo na zmajevem hrbtu po morju, ki je tu od nekdaj. Lahko pozabijo kaj si rekel, lahko pozabijo kaj si naredil, nikoli pa ne bodo pozabili kako so se ob tem počutili. Po devetih jadranjih nam je tudi povsem jasno, da nikoli nisi resnično živel dokler nisi naredil nekaj dobrega za nekoga, ki ti tega ne more poplačati. Kakorkoli že, mi se bomo še naprej po svojih najboljših močeh trudili, da nam takih in podobnih občutkov ne zmanjka.

Glavni finančni podporniki letošnjega projekta so: Sponzorja jadrnic Gostilna pri Planinskem orlu, Stahovica in Inotherm ter sponzorji projekta Zavarovalnica Triglav, d.d., Modiana, Eles, d.o.o., Team Trade d.o.o., Petre d.o.o., Habercorn Slovenija ter InterCom d.o.o. / Donator projekta Rotary Club Škofja Loka

Brane Vrankar, ŠD SAPPA, Kamnik

Torek 12 Jun 2018

V Benetkah se je zaključila že 32. izvedba tradicionalne regate Trofeo Marco Rizzotti, na kateri se vsako leto pomerijo jadralci razreda optimist v ekipnem dvobojevanju.

Slovensko ekipo so tokrat sestavljali Maj Petrič, Alja Petrič, Alenka Valenčič in Martin Fras. Del ekipe bi moral biti tudi Luka Zabukovec, a je moral zaradi bolezni nastop v zadnjem hipu odpovedati. Slovenci so slavili v enajstih od osemnajstih dvobojev, kar je na koncu zadostovalo za skupno 6. mesto v konkurenci 19. držav iz celega sveta. Prepričljivo so zmagali Tajci, ki si niso privoščili poraza.

Torek 12 Jun 2018

Tina Mrak, Veronika Macarol, JK Pirat

V Marseillu na francoski obali se je ta teden odvijala še zadnja regata svetovnega pokala za olimpijske razrede v letošnji sezoni. V ženskem olimpijskem dvosedu 470 sta nastopili tudi naši Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat), aktualni evropski prvakinji, in končali na 4. mestu s 57 točkami.

Prva regata svetovnega pokala za sezono 2018 se je odvila že lani oktobra v japonskem Gamagoriju, ki bo tudi prizorišče plovov na olimpijskih igrah leta 2020. Naslednja regata, ta že v letošnjem letu, je bila januarja v Miamiju (spomnimo, naši dekleti sta tam zmagali), tretja nedavno v Hyeresu in zadnja tokratna v Marseillu. 

Regatni teden se je s 13. in 17. mestom za naši dekleti začel nekoliko slabše od pričakovanj, a sta v nadaljevanju dobro jadrali in se redno uvrščali med deseterico, pet regat pa končali med najboljšimi petimi v konkurenci 20 posadk. V zaključno regato za medalje sta odjadrali s skupnega četrtega mesta z možnostjo za uvrstitev na stopničke, a je bila ta zaradi preveč nestabilnega vetra že v prvi stranici v veter prekinjena, obveljali pa so rezultati pred zaključno regato.

Tina Mrak: “Teden jadranja v Marsellu je bil zelo naporen, prevladovali so pogoji z vetrom med osmimi in dvanajstimi vozli, kar so konec koncev zelo lepi pogoji, vendar sva prvi dan začeli nekoliko bolj pasivno, s slabšim jadranjem, potem pa v naslednjih dneh popravili napake in se povzpenjali po lestvici, tako da sva lahko na koncu kar zadovoljni s prikazanim.” 

Veronika Macarol: “V današnjo regato za medalje sva startali s četrtega mesta. Start smo imeli predviden za ob dveh, a je bil zaradi nestabilnega vetra prestavljen na pozno popoldne. Na morje sva odšli zelo optimistični, tudi zelo dobro startali, a so nam na sredi orce regato prekinili. Bili sva kar v ospredju, tako da škoda, da se to ni dobro izpeljalo. Tokrat nisva imeli dosti sreče, resda sva bili z vsemi posadkami zelo blizu s točkami, lahko bi tudi izgubili, ampak mislim, da bi bilo dosti lepše odjadrati regato za medalje z borbo, kot pa da nismo mogli izpeljati plova.”

Zmagala je britanska posadka Mills / Mcintyre (24 točk), drugi sta bili Španki Mas Depares / Cantero Reina (32 točk) in tretji Italijanki Berta / Caruso (54,7 točk).

Naslednja regata za naši dekleti bo svetovno prvenstvo avgusta v danskem Aarhusu, kjer se bodo jadralci že potegovali za prve olimpijske norme.

Vir: Windpress - Jakica Jesih; Foto: Richard Langdon

Nedelja 10 Jun 2018

Volvo ocean Race, Cardiff

Regato pred angleškim pristaniščem Cardiff je osvojila ekipa Dongfeng. Drugi rdeči čoln; MAPFRE, se je uvrstil na drugo mesto in zadržal vodstvo v skupni razvrstitvi priobalnih regat.

Vse tri vodilne ekipe v skupni razvrstitvi priobalnih regat, so na včerajšnji regati pred Cardiff-om obranili stopničke v skupni razvrstitvi. Ekipa Dognfeng je v zadnjem krogu jadrala odlično in si zagotovila zmago na regati.

"Zelo smo veseli. Vedno je izjemen užitek zmagati na priobalni regati. Mislim, da dobro napredujemo kot ekipa na priobalnih regatah in uvrstitve dobro vplivajo na moralo celotne ekipe. To je dobra popotnica za dve priobalni regati, ki sta še pred nami.", je povedal skipper ekipe Dongfeng, Charles Caudrelier, po prihodu v cilj.

Vodilna ekipa v skupni razvrstitvi priobalnih regat MAPFRE, je z drugim mestom uspela obraniti svoje vodstvo v skupni razvrstitvi priobalnih regat. Zelo dobro se je celo popoldne borila tudi ekipa Brunel in utrdila svojo pozicijo na tretjem mestu.

Pogoji na regati so bili odlični. Vetrovi so pihali s hitrostjo okrog 10 vozlov, morski tokovi med menjavo plime in oseke so bili zmerni. Številčna množica gledalcev je regato spremljala na plovilih in na obali.

Nekaj trenutkov pred štartom je ekipa Vestas že plula tik ob štartni črti z obilico časa do začetka. Približala se jim je ekipa Brunel in jih je potisnila preko črte. Po strelu pištole, se je najbolje znašla ekipa Akzonobel. Do prve oznake so pluli odlično in obrnili kot prvi. Pred oznako je bila prava gneča. Ekipa Dongfeng je obrnila kot druga z nekaj metri zaostanka, Brunel kot tretji im Sun Hung Kai Scallywag kot četrta. Turn the Tide on Plastic je obrnila kot peta, MAPFRE kot šesta, le 2 sekundi za njimi pa ekipa Vestas, kljub temu, da je morala ponoviti štart.

Ekipa Akzonobel je vodilno pozicijo vse do četrte oznake. Ekipa Dongfeng je obrnila s štiri sekundnim zaostankom, MAPFRE pa se je prebila na tretje. Plovbo z vetrom je najbolje izkoristila ekipa Dongfeng in se zavihtela v vodstvo. Akzonobel je začel zaostajati in padel na četrto mesto. Prehitela jih je tudi ekipa Brunel.

Dongfeng je vodstvo povečevala. Enipa MAPFRE na drugem mestu je zastajala približno 200 m. Njihov zaostanek v cilju je znašal 49 sekund. Brunel na tretjem je nabral še 24 sekund zaostanka več. Ekipa Akzonobel, ki je vodila večino regate, je priplula kot četrta z 1:50 zaostanka. Ekipa Vestas, ki je morala ponoviti štart, je končala kot peta, sledili pa sta še ekipi Sun Hung Kai/Scallywag in kot zadnja Turn the Tide On plastic.

Regata se nadaljuje v nedeljo ob 14.00 uri.  ko bo flota izplula iz angleškega Cardiffa v Gehteburg na Švedskem.

Posnetek priobalne regate Cardiff

Trenutna razvrstitev v skupnem seštevku priobalnih regat

  Mesto Ekipa / Regata Alicante Lisbon Cape Town Hong Kong Guangzhou Auckland Itajai Newport Cardiff Skupno  
  1 MAPFRE 7 6 6 6 7 5 7 6 56  
  1 Dongfeng Race Team 6 5 7 7 2 7 5 3 7 49  
  3 Brunel 4 7 2 4 6 3 3 5 41  
  4 AkzoNobel  2 4 5 5 5 6 6  2 4 39  
  5 Vestas 11th Hour Racing 5 3 3 0 0 4 2  5 3 26  
  6 Team Sun Hung Kai/Scallywag 3 2 1 3 4 2 0 2 21  
  7 Turn the Tide on Plastic 1 1 3 2 3 1 4  1 1 17  

 

Nedelja 10 Jun 2018

Jadrnica Maxi Jena

Jadrnica Maxi Jena najhitreje na 18 navtičnih milj dolgi regati v Reškem zalivu. 

V zalivu pred Reko je potekala že 19. Fiumanka, 4-dnevna prireditev, katere vrhunec je 18 navtičnih milj dolga regata, letos z okoli 200 jadrnicami vseh velikosti. Med njimi, poleg Maxi Jene, tudi odlične maksi jadrnice, kot so Adriatic Europa, Molo Longo, Generali. Tokrat je najboljšo slovensko tekmovalno jadrnico vseh časov krmaril hrvaški olimpijec Ivan Kljaković Gašpić – Bambi, v vlogi taktikov pa sta nastopila lastnik jadrnice Maxi Jena, Gašper Vinčec, in Mitja Kosmina. »Regato brez vsakršne napake,« kot jo je ponosno poimenoval Gašper Vinčec, je 24-metrska morska lepotica končala v približno 1 uri in 45 minut.    

Sobotno neurje s točo in z močnim vetrom je sicer močno skrajšalo trening skoraj 20-članske posadke, a je ekipi vseeno uspelo izvesti vse ključne manevre in preizkus različnih jader, kar se je v sobotni regati s šibkim vetrom okoli 8 vozlov izkazalo za ključno. »Spremenljiva napoved za soboto, vse od šibkega do zmernega vetra severozahodnih smeri, je terjala dobro taktično pripravo oziroma izbor jader in izvedbo manevrov na 18-miljskem regatnem polju. Vesel sem, da so člani posadke izjemno dobro opravili svojo nalogo, tako rekoč brez najmanjše napake, kar nas je popeljalo do suverene zmage,« je dejal hrvaški jadralski as in tokratni krmar Maxi Jena, Ivan Kljaković Gašpić – Bambi.

Maxi Jena se po 16 letih poslavlja od svojega imena, v jeseni predstavitev novega poglavja v bogati zgodovini najboljše slovenske tekmovalne jadrnice.

Fiumanka je bila sicer zadnja regata po 16 letih, na kateri je Maxi Jena nastopila s tem imenom. Prek poletja tako jadrnico kot spremljevalne projekte čakajo novosti na več ravneh, več informacij pa bo Gašper Vinčec z ekipo predstavil jeseni letos.

Jadrnica Maxi Jena

Sobota 09 Jun 2018

Velenje SUP - Vintage wind slam

Člani ŠD Zoo station Velenje so pretekli vikend uspešno organizirali že tretjo tradicionalno mednarodno regato Vintage wind slam, državno prvenstvo v SUP sprintu na 200 m in sejem rabljene outdoor opreme SIROOP.

Že tretji tradicionalni ‘jadralski praznik’ Vintage Vind slam 2018 in državno prvenstvo v deskanju z veslom (SUPanjem) je skupaj s sejmom rabljene outdoor opreme SIROOP doprineslo k bogatemu dogajanju ob Velenjskem jezeru.

20 tekmovalcev je na mednarodni regati Vintage wind slam tekmovalo na t.i. dolgih debelinkah – D2 deskah. Slednje so iz vodnih gladin izginile po umiku na olimpijskih igrah 1992. Tekmovanje je potekalo v dveh disciplinah:

IWA / ID2CA regata – Svetovni pokal: OPEN DIVISION2 (ID2CA) se je leta 2015 enakopravno vrnil v svetovno zvezo jadranja na deski IWA. Naša regata je ena izmed šestih, ki se bodo odvile v letošnjem letu v okviru svetovnega pokala (Grčija – Thessaloniki, Španija – Blanes, Velika Britanija – Slough, evropsko prvenstvo v Portorožu in Velenje – Slovenija).

OPEN DIVISION2 državno prvenstvo: Državno prvenstvo razreda OPEN DIVISION2 v Sloveniji, kjer se je zbrala slovenska smetana nekdaj zelo popularnega in množičnega športa.

Poleg D2 kategorije se je zadnji dan tekmovanja odvila še OPEN regata namenjena vsem ljubiteljem jadranja na deski, na kateri so lahko s kakršnokoli opremo poskušali premagati tekmece v zanimivih vetrovnih pogojih na Velenjskem jezeru.

Z izjemo open regate je naslov velenjske tekme ubranil domačin Janko Pristušek, ki se je pomeril z udeleženci iz Slovenije, Grčije, Švice in Italije. Še posebej razveseljivo dejstvo pa je, da se tovrstnih tekmovanj ne udeležujejo več zgolj starejši tekmovalci, ki so jadrali na ‘starih deskah’ že v devetdesetih, temveč tudi mlajši in manj izkušeni udeleženci. Rezultate vseh regat pošiljamo v priponki.

Poleg jadranja na deski se je v soboto odvila tudi tekma na deskah za stoječe veslanje (SUP) za državno prvenstvo v sprintu na 200 m, ki je postreglo z napetim tekmovanjem 25-ih udeležencev tekme hitro razvijajočega se športa v Sloveniji. Med moškimi udeleženci si je naslov priboril Ljubljančan Peter Žnidaršič, naslov prvakinje pa je ubranila Manca Notar med drugim aktualna prvakinja v SUP sprintu na svetovni ravni.

Velenje SUP - Vintage wind slam

VIR: JZS.si; Foto: Bogomir Romih

Četrtek 07 Jun 2018

Golden Bay, Krk

Otok Krk je po površini en največjih otokov na Hrvaškem. Z izgradnjo mostu je postal izjemno priljubljena destinacija za kopenske turiste, zaradi izjemne bližine Slovenije pa je že več let priljubljena destinacija slovenskih navtičnih turistov. Kljub številnim turistom, ki v poletni sezoni oblegajo otoka, lahko navtiki vedno najdemo primerna sidrišča in luke, kjer lahko uživamo v neokrnjeni naravi daleč od poletnega vrveža in masovnega turizma. Za kar najboljšo predstavo o otoku, smo iz zraka posneli 35 lokacij na katerih boste lahko pristali ali pa se zasidrali.

Od marine Punat do zahodenega dela otoka Krk

V Puntarski dragi je marina Punat, ki je odlična izhodiščna točka. Je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi in nudi več kot 1000 privezov. Če pričnemo plovbo v marini, izplujemo iz Puntarske drage in se obrnemo proti zahodu, bomo že po nekaj minutah plovbe (2 nmi) pripluli do mesta Krk. Pred njim je majhna luka Porto Pisana, ki je večinoma namenjena privezu plovil domačinov v severnem delu pa je mesta plaža. V luki Krk lahko pristanemo na pomolu, kjer so na voljo muringi, električni priključki in voda.

Luka Krk

Če se boste odločili za prenočevanje v luki, boste s svojim plovilom v centru dogajanja, v bližini barov, restavracij in poletne tržnice. V luki sta tudi dve bencinski črpalki, trgovine, tržnica ter druga bogata ponudba mesta. Oskrbimo se lahko z vsem potrebnim za nadaljno plovbo. Če iz luke Krk nadaljujemo plovbo proti zahodu, bomo že čez 2 nmi pripluli do zaliva Sv. Juraj, ki je izjemno dobro sidrišče tako za dnevno kopanje, kakor tudi za prenočevanje. Le 1,5 nmi zahodne je trajektna luka Valbiska, ki povezuje otok Krk z otokoma Cres in Rab.

Zahodni del otoka

Čeprav v luki lahko pristanemo, pa ni primerna za prenočevanje. Plovbo raje nadaljujmo proti severozahodu, kjer se čez 1,5 nmi odpre zaliv Sveta Fuska z majhno luko. V luki lahko pristanemo ob majhnem pomolu, ali pa sidramo. Luka je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi razen jugozahodnikom in prenočevanje v zalivu bo mirno. Če plovbo nadaljujemo po zahodni strani otoka proti severu, bomo pluli še mimo zalivov Torkul, Mala Jana, Manganel, mimo luke Glavotok, na skrajnem zahodnem delu otoka. Tu bomo smer plovbe spremenili proti severovzhodu in prečkali velik zaliv Zaharija in pripluli do rta Pelova. Le 1 nmi vzhodno je majhno pristanišče Porat v katerem se  lahko privežemo na muring in ustavimo na večerji v eni izmed restavracij. Polovico milje vzhodno je majhno pristanišče Vantačiči. Namenjeno je predvsem plovilom domačinov, na notranji strani valobrana pa se vedno najde mesto za privez plovila. V zalivu pred luko lahko tudi sidramo na globinah med 4 in 10 m. Bolj primerna za privez plovila in prenočevanje je nova marina Mulino.  Nudi privez za 35 plovil. Iz marine se lahko ob sami obali sprehodite v mesto Malinska. Pot je dolga približno 1 km. Če bi raje prenočili v središču dogajanja, se lahko odločite za pristanek v luki oziroma marini Malinska. V luki so številne restavracije, bari in trgovine, ter pestro dogajanje. Če nadaljujemo plovbo proti severovzhodu proti Njivicam, se lahko zasidramo v zalivu Kijac. Globine so med 2 in 5 m, dno je peščeno in sidro dobro drži. Le 1 nmi severneje je luka Njivice. Njivice so priljubljena destinacija gurmanov. V neposredni bližini je gostilna Rivica, ki slovi po izjemno dobri hrani ter tematski kuhinji. 10 dni pred Božičem pripravljajo dneve bakalarja, v mesecu aprilu in maju dneve krške ovčetine in špargljev, v novembru dneve kalamarov.

VOŠČICA, Krk

Severni del otoka

Ko zaplujemo proti skrajnemu severu otoka Krk, proti Omišlju, bomo na svoji desni opazili rafinerijo. Kljub industrijski okolici, sta mesto in marina Omišalj vredna ogleda. Marina je v skrajnem južnem delu zaliva, mesto pa se dviga na hribu nad njo. Ko zapustimo Omišalj in zaplujemo po severni strani otoka, priplujemo do otoka Sveti Marko. Smer plovbe spremenimo proti jugovzhodu in skozi kanal med otokom Krk in Sveti Marko zaplujemo pod Krškim mostom. Pred nami se že odpre pogled na staro trajektno luko Voz, kjer je do izgradnje mostu, pristajal trajekt. Star trajektni pomol je sicer v slabem stanju, a še vedno lahko ob njem pristanemo bočno. Globine so preko 3m. Nadaljevanje plovbe ob severovzhodni obali otoka Krk je nekoliko bolj dolgočasno. Zaradi močne burje je ta del otoka gol. Na rtu Voščica je svetilnik iz leta 1875. Sidramo lahko na njegovi severni strani v zalivu Voščica. Med poletno sezono si je svetilnik možno ogledati, ali pa v njem celo prenočiti. Ker je izpostavljen močni burji, ki lahko v tem delu doseže tudi hitrosti preko 100 vozlov, je prenočevanje v njem posebno doživetje. Po besedah svetilničarja, boste imeli občutek, da se stene svetilnika nagibajo in da ga bo močna burja odpihnila z rta. No glede na to da tam nepremično stoji že od davnega leta 1875, je strah popolnoma odveč.

Velebitski kanal

Plovbo nadaljujemo proti jugu, ob vzhodni obali otoka. Mimo kraja Rudine bomo pripluli do zaliva Soline. Takoj, ko vplujemo v zaliv je na levi južni strani luka Klimno, v južnem delu majhna luka Soline, na skrajnem zahodu pa luka Čižiči. Če vplujete v zaliv, si oglejte tudi zanimivo plitvino Meline z zdravilnim blatom. Zaradi nizke vode, je v tem delu zaliva običajno temperatura morja do 2 stopinji višja kot drugje. Vaši otroci bodo uživali v plitvi topli vodi, vi pa si lahko v tem času privoščite blatno oblogo, ki bo ublažila bolečine v križu. Šilo je naslednji kraj na naši plovbi. V jugozahodnem delu zaliva je majhna luka Šilo v vzhodnem delu zaliva pa luka Lokvišča. V Šilu je več restavracij in trgovina. Pristanemo lahko bočno na notranji strani valobrana. Če nadaljujemo plovbo proti jugu, bomo po 3 preplutih miljah prišli do polotoka Sv. Marak, na katerem so ostanki cerkve Sv. Maraka. Majhna luka je namenjena plovilom domačinov. Pristanemo lahko na glavi pomola ali pa pred luko sidramo. Dno je peščeno v zahodnem delu skalnato. Zaliv je odličen za dnevno kopanje in popoldanski počitek. Proti večer lahko plovbo nadaljujemo proti kraju Vrbnik. Leži na vzpetini, ki se dviguje nad luko. Mesto je impozantno in ima bogato kulinarično ponudbo. Gostilna Nada je v neposredni bližini zvonika. Slovijo po izjemno dobri kuhinji in vinu Vrbnička žlahtina lastne proizvodnje. Lahko se odločite za večerjo v restavraciji, malico v vinski kleti ali pa kozarec vina, ki ga lahko spijete na terasi nad luko z izjemnim pogledom na Velebit.

Bracol, Krk

Nadaljevanje plovbo proti jugovzhodu bo ob goli obali otoka. Po 8 nmi bomo pripluli do eksotičnega zaliva Mala Luka. Zaliv je zaprt z vseh strani. Zaščiten je pred vsemi vetrovi, a sidranje v močni burji odsvetujemo. Zaliv je neobljuden. Vanj pridejo le redki turisti iz zaliva Vela luka. Ker sta oba zaliva zelo nedostopna po kopnem, jih iz luke Baške pripeljejo s taxi plovili. Luka Baška, ki je od zalivov oddaljena 5 nmi, ima večino privezov namenjenih domačinom. Bočno je možno pristati na glavnem pomolu v zahodnem delu luke, ali pa na notranji strani valobrana. V primeru močne burje so v zalivu Baščanska Draga visoki valovi. Kljub temu, da je luka zaščitena pred direktnimi valovi, je v njej stalno valovanje. Prenočevanje na krovu je muka.

Najlepši zalivi so na jugu

Ko izplujemo iz Baške proti jugu, plujemo skozi Senjska vrata med otokoma Krk in Prvič. Senjska vrata so krivec za visoke valove med otokoma Krk in Rab kadar piha močna burja. Ker sta oba otoka visoka, se mora težka hladna burja stisniti med njima skozi Senjska vrata. Tu se ji hitrost poveča in plovba z otoka Krk na Rab in obratno postane nevarna. V primeru lepega poletnega vremena pa vrata preplujemo enostavno in le 1 nmi za njimi lahko vplujemo v zaliv Bracol. Zaliv je izjemno lep v mesecu maju. Poraščen je z žajbljem, ki v tem času cveti. V zalivu lahko sidramo ali pa pristanemo ob betonski pomol na severu. Ker je globina morja ob pomolu le 1 m. moramo krmo privezati na plovko , nato pa se s premcem počasi približati pomolu.

Drenova, Krk

Bracol seveda ni edina izbira na južni strani otoka Krk. Izjemno lepi zalivi se vrstijo vse do Stare Baške in tudi naprej. Vredno je obiskati prav vse: Surbova, Zala Draga, Petehova, nato pa opravimo kratek postanek v kraju  Stara Baška, kjer si v eni izmed gostiln privoščimo kosilo. Ko zapustimo Staro Baško, se bližamo najlepšim zalivom otoka. Zaliv Oprna ima izjemno lepo peščeno plažo, ki jo poleti obiščejo turisti s celotnega otoka. Ker smo s plovilom, si lahko privoščimo man obljudene zalive kot so Pečen, Drenova ali Pokrive. Nikakor pa ne smete zamuditi zaliva Zlata ali Golden Bay, ki ga številni primerjajo z znamenito plažo na grškem otoku Zakintos.  Ko nadaljujemo s  plovbo proti zahodu, si je vredno ogledati še zaliv Mala Rajta in svetilnik na rtu Negrit. Ko obplujemo rt, se obrnemo proti severu. Do naše izhodiščne točke nas loči le še 3 nmi. Če nam je ostalo še nekaj časa, lahko kratek postanek opravimo še v zalivu Konobe. Majhne zaliv je zelo priljubljen v jugu a zelo izpostavljen pred nevihtami, ki prihajajo iz severozahoda. Pri sidranju moramo biti previdni. Ob vzhodni obali je v vodi več skal, ki se dvigajo tudi 1m nad morsko dno, v oseki pa celo pogledajo nad gladino. Uporabimo jih lahko za privez krme.

Ko zapustimo zaliv, nas do varnega zavetja marine loči le še 2 nmi.

Da si boste kar najbolje predstavljali marine luke in sidrišča, smo jih za vas posneli iz zraka.  Razporejeni v enakem vrstnem redu, kot so navedeni v članku in se avtomatsko predvajajo drug za drugim. Želimo vam lep ogled lepot otoka Krka iz ptičje perspektive.

35 videoposnetkov marin, luk in sidrišč na otoku Krk posnetih iz zraka

 

Sreda 06 Jun 2018

Tina Mrak, Veronika Macarol

9.6.2018

V Marseillu v Franciji se je končal predzadnji dan finala svetovnega pokala v jadranju. Tina Mrak in Veronika Macarol sta zopet jadrali odlično, v prvem plovu sta zmagali, v drugem bili deveti, v tretjem pa zasedli 3. mesto. V skupnem seštevku sta se iz osmega mesta povzpeli na četrto in imata za tretjeuvrščenima Italijankama Eleno Berto in Blanco Caruso 3,7 točke zaostanka. Vodilni posadki ostajata nespremenjeni, prvi sta Britanki Hannah Mills in Eilidh McIntyre, drugi pa Španki Silvia Mas Depares in Patricia Cantero Reina. V jutrišnjem plovu za odličja, v katerem točke štejejo dvojno, se bosta Španki in Britanki pomerili za skupno zmago, Tina Mrak in Veronika Macarol pa bosta poskušali osvojiti tretje mesto. Prvouvrščeni posadki imata namreč pred zasledovalkami že neulovljivo prednost.

8.6.2018

Četrtkovo brezvetrje in sivo nebo sta danes v Marseillu, kjer se odvija finale jadralskega svetovnega pokala, zamenjala modro nebo in 8-13 vozlov južnega vetra. Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol sta danes zelo dobro jadrali in zasedli deveto, četrto ter peto mesto in v skupnem seštevku napredovali na skupno 8. mesto. Prva trojica ostaja nespremenjena - v vodstvu sta Britanki Hannah Mills in Eilidh McIntyre, drugi sta Španki Silvia Mas Depares in Patricia Cantero Reina, tretji pa Japonki Ai Kondo Yoshida in Miho Yoshioka.

6.6.2018

Drugi tekmovalni dan zadnjega dejanja jadralskega svetovnega pokala je potekalo v šibkem do zmernem južnem vetru, ki je pihal z jakostjo od 7 do 11 vozlov. Po slabšem včerajšnjem začetku sta Tina Mrak in Veronika Macarol v dvosedu 470 danes jadrali veliko bolje in v konkurenci dvajsetih najboljših posadk na svetu zasedli peto in deveto mesto ter napredovali na skupno enajsto mesto. V vodstvu ostajata Britanki Hannah Mills in Ellidh McIntyre pred Špankama Bàrbaro Cornudella Ravetllat. Na tretje mesto sta napredovali Japonki Al Kondo Joshida in Miho Yoshioka.

5.6.2018

V Marseillu v Franciji se je danes s prvimi plovi začelo finale svetovnega pokala v jadranju.

Jadralci so morali sprva na veter nekoliko počakati, kasneje pa se je razvil 13 do 15 vozlov močan južni veter. Slovenijo na tekmovanju zastopata Tina Mrak in Veronika Macarol, nedavno okronani evropski prvakinji olimpijskega dvoseda 470. Žal se zanju regata ni začela na način, kot bi si vsi želeli, nanizali sta 13. in 17. mesto, kar ju uvršča na skupno 16. Vodstvo sta prevzeli Britanki Hannah Mills in Ellidh McIntyre, ki sta zasedli peto in prvo mesto. Drugi sta Španki Bàrbara Cornudella Ravetllat in Sara López Ravetllat, tretji pa Italijanki Elena Barta in Blanca Caruso.

Sreda 06 Jun 2018

Ranieri Sundeck Line - Next 240sh

"Vse, kar ponujata večja "brata", zdaj na slabih osmih metrih plovila nudi tudi najnovejši model - tako nov, da so njegove slike na vodi v javnost izšle šele pred kratkim."

Ranieri Sundeck Line - Next 240sh

Ranieri International je uveljavljena italijanska ladjedelnica, ki se je v preteklosti proslavila predvsem z manjšimi gliserji. Prvi model prek 30 čevljev dolžine je pred kratkim predstavljen NEXT 370SH. Ob linijah poliestrskih čolnov Open, Sundeck, Cabin in Sport Fishing prihaja iz proizvodnje tudi kakovostna linija gumenjakov Cayman. Ladjedelnico Ranieri International v Sloveniji zastopa miklavško podjetje Moto-Nautika. Tokrat predstavljamo najnovejši model gliserja s kabino - NEXT 240SH. Ta čoln je pomanjšana verzija uspešnih predhodnikov z oznakama 370 in 290. Cilj je nagovoriti kupce, ki želijo trdno in zmogljivo plovilo. Oblikovalci so uspeli v celoti zadržati stilske lastnosti obeh večjih modelov, istočasno pa manjše plovilo zahteva manjši motor, kar precej znižuje stroške. Ljubitelji velikih moči nikakor ne bodo prikrajšani, saj je model NEXT 240SH zasnovan tako, da omogoča tudi vgradnjo dveh izvenkrmnih motorjev.

Ranieri Sundeck Line - Next 240sh

ZUNANJOST

Že angleška beseda "sundeck" v nazivu modela nam pove, da je fokus na oblikovanju čolna z velikimi površinami za sončenje. Tako imamo sedaj pred seboj čoln, katerega premec je oblikovan v sončno ploščad. Pod njim je kabina z ločenim toaletnim prostorom. Idejo za oblikovanje tega multifunkcionalnega čolna so razvili na osnovi velike prodajne uspešnice - serije manjših plovil Atlantis. Premčna sončna ploščad se zaključuje s krmarsko konzolo, za katero sta dva vrtljiva sedeža. Kokpit je prostran in izdelan večnamensko. V sredini je postavljena odstranljiva mizica, ob bokih so nameščene preklopne klopi, pred krmnim zrcalom pa je udobna klop s prehodom na krmo na levi strani. Z nekaj potezami je mogoče kokpit popolnoma izprazniti, kar je posebej funkcionalno na primer pri ribolovu ali kakšnih drugih športnih aktivnosti. Druga možnost je sprememba kokpita v veliko sončno ploščad, tretja pa je osnovna funkcionalnost palubnega salona. Zanimivo je tudi to, da lahko kabino, kjer je dvojna postelja, spremenimo v jedilnico, kar pride prav v primeru slabega vremena. Od premca do krmarske konzole je po boku močna inox ograja, pošteno odmerjeno je držalo na zrcalu kokpita, zaupanja vredno pa delujejo tudi privezne bitve.

Ranieri Sundeck Line - Next 240sh

OSNOVNA IN DODATNA OPREMA

V osnovni ceni plovila najdemo kar nekaj opreme. Čoln je opremljen z vsemi blazinami, tako notranjimi kot zunanjimi, rezervoarji za vodo in gorivo, teleskopsko lestvijo za v vodo, hidravličnim sistemom upravljanja z motorjem, avtomatsko kalužno črpalko, navigacijskimi lučmi, itd. Seznam dodatne opreme je še precej daljši in obsega kar nekaj elementov, ki so nujno potrebni. Recimo kompas, sidro in veriga ali sidrna vrv, ki so obvezna oprema plovila tudi po zakonu. Ostalo so več ali manj pogrešljivi dodatki, ki pa vam olajšajo bivanje na plovilu. Naštejmo samo nekaj najpomembnejših: plinski štedilnik, hladilnik, bimini, 220-voltni polnilec električne energije, električni vitel za sidro, zgoraj omenjene bočne klopi, mizica v kokpitu in ladijski WC.

Ranieri Sundeck Line - Next 240sh

KONČNI VTIS

Ranierijev model je primeren tako za popolne navtične začetnike kot izkušene morske mačke. Vesele ga bodo predvsem družine, saj so gliserji, ki prihajajo iz te ladjedelnice, znani po udobni in varni plovbi. Gliser NEXT 240SH bo omogočal obilico sončenja, druženja, športnih aktivnosti, pa tudi spanje na krajših nekajdnevnih izletih.

SPECIFIKACIJE PLOVILA

  • Dolžina: 7,80m
  • Dolžina trupa: 6,75m
  • Širina: 2,50m
  • Teža: 1500kg
  • Maksimalna moč motorja: 225kw (300KM)
  • Rezervoar goriva: 250l
  • Rezervoar vode: 100l
  • Maksimalno število oseb: 9
  • Št. ležišč: 3
  • Certifikat CE: C

PRODAJALEC:

Moto-Nautika d.o.o., Ptujska cesta 63. 2204 Miklavž na Dravskem polju, www.moto-nautika.com

KONTAKT SVETOVALCA:

+386(0)2 629 04 01, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Torek 05 Jun 2018