Plovba v Grčijo

Prejšnji teden smo opisali možne rute do Grčije, danes pa se bomo nekoliko posvetili še drugim stvarem, ki jih morate imeti v mislih, če se odpravljate s svojim plovilom iz Jadrana v Grčijo.

Pred izplutjem iz hrvaških vod se boste morali odjaviti, ko pa ste enkrat odjavljeni, ne smete več zapluti v notranje morske vode. Po domače povedano, to pomeni, da ko ste že odjavljeni oz. preden se ob vračanju spet prijavite, ne smete več pluti med otoki oz. znotraj temeljne črte, ki zapira notranje morske vode med kopnim in otoki. Območje notranjih morskih vod je prikazano na spodnji sliki. Poudariti je treba, da so iz notranjih morskih vod izvzeti otoki Vis, Biševo, Svetac, Sušac, Palagruža, Jabuka in drugi manjši otočki v njihovi bližini. Ko enkrat zaplujete v notranje morske vode, se morate prijaviti na najbližjem pomorskem mejnem prehodu.

Karta prikazuje temeljno črto, do katere segajo notranje morske vode in pomorske mejne prehode na delu srednje in južne Dalmacije ter v Črni gori.

Na območju srednje in južne Dalmacije so mejni prehodi Cavtat, Vela luka, Vis, Komiža, Stari grad in Hvar sezonski, kar pomeni, da načeloma delujejo od 1. aprila do 31. oktobra oziroma se ti datumi lahko od županije do županije razlikujejo, težava pa je tudi, da se dogaja, da so prehodi, čeprav bi uradno morali biti odprti, zaprti. Primer, kjer se je to že dogajalo, je Cavtat v spomladanskih mesecih. Če se nameravate zunaj glavne sezone tam odjaviti ali prijaviti, priporočamo, da najprej preverite, ali so res odprti, preveriti pa morate, ali delujeta tako policija kot luška kapitanija. Glede mejnega prehoda v Cavtatu je treba omeniti še, da je carinska obala v koncesiji, kar pomeni, da je treba za čas odjave ali prijave plačati vez. Kljub temu da je legitimnost tega zelo vprašljiva, je dejanska praksa že vrsto let takšna. Cena je poleti 2020 znašala 100 kn. Za plutje v Grčijo so najbolj priročni mejni prehodi za odjavo Cavtat, Dubrovnik in Ubli.

V času priprave na plovbo vsekakor ne smete pozabiti na navtične karte in vodnike. Večina danes uporablja elektronske navtične karte na ploterjih, pri katerih morate preveriti, da vaša kartica s kartami ne pokriva samo Jadranskega morja. Glede navtičnih vodnikov je za Grčijo na splošno najbolj pogosto uporabljen Heikellov Greek watter pilot, za italijansko govoreče pa so zelo uporabni tudi vodniki iz zbirke 777 Edizioni Magnamare, kmalu pa si boste lahko pomagali tudi z navtičnim vodnikom v okviru eNavtike, saj ga bomo začeli postopoma širiti tudi v Grčijo.

Plovba v Grčijo

Če se boste odločili za nočno plovbo, imejte v mislih tudi primerna oblačila, saj je ponoči običajno precej hladneje, in če je mogoče, si organizirajte nočne straže tako, da se člani posadke izmenjujejo. V hladnejšem vremenu so lahko, zlasti če plovbo v takih razmerah opravljate bolj izjemoma, zelo uporabna tudi smučarska oblačila, saj so zimska jadralska oblačila precej draga.

Glede opreme, ki jo potrebujete, sta zelo priporočljiva radar in radarski odbojnik, kar vam bo močno olajšalo zlasti nočno plovbo ter plovbo v primeru megle, ki se rada pojavlja zlasti v Otrantskih vratih. Kar se tiče opreme, je treba omeniti tudi sončne celice. Za razliko od Jadrana, kjer je praktično v vsaki luki na voljo elektrika, je elektrika na privezih v Grčiji prej redkost, marin v našem pomenu besede pa je zelo malo. Ker je polnjenje akumulatorjev, ko ste čez noč na privezu, redkost, ima večina plovil, vključno s čarterskimi plovili, nameščene sončne celice. Voda za polnjenje rezervoarjev je na razpolago precej pogosteje kot elektrika.

Marine, kot jih poznamo na Jadranu, z muringi, vodo, elektriko, sanitarijami itd., so v Jonskem delu Grčije samo naslednje: Gouvija na Krfu, Preveza, Lefkada, »mini marina« v Vathiniju na Meganissiju, Messolongi in Kalmata, v Patrasu pa jo je neurje uničilo. Vse druge »marine v grškem pomenu besede« običajno nimajo muringov in je zato treba uporabiti sidro. Prav tako je zelo pogost način vezanja v zalivih, da poleg sidra, privežemo še krmo na obalo z dolgimi vrvmi, kar pa zlasti v vetrovnih razmerah zahteva uigrano posadko, ki je vešča ta manever izvesti hitro in usklajeno.

Benzinske črpalke za plovila so prav tako redkost, veliko bolj običajno je, da v pristanišča, od barke do barke, gorivo dovažajo z mini cisternami. Ponekod tako dovažajo tudi vodo.

Jadrnice sidrane in privezane s krmo na obalo v Kastosu.

Za konec še nekaj besed o formalnostih ob vstopu v Grčijo. Pred vstopom v Grčijo preko spleta izpolnite in plačate plovno dovoljenje TEPAI. Ta postopek smo natančno opisali že v članku Plovba v Grčijo v času korona virusa. V Grčiji oblasti niso tako stroge kot na Hrvaškem in se ni nujno potrebno prijaviti že ob prvem pristanku, vsekakor pa to storite čim prej. Carinski pomoli, kot smo jih vajeni na Jadranu prav tako ne obstajajo. Pristanete v luki in obiščete luško kapetanijo, najbližje so: v marini Gouvia na Krfu (samo sezonska), v mestu Krf, v Gaiosu na Paxosu, Igoumenitsi in Syvoti.

 

< 1. del    

Besedilo in foto: Nataša Kolega