Avstralski jadralec, ki je bil na solo plovbi okoli sveta, je padel z jadrnice. Preplavati je moral 17 km do obale, da si je rešil življenje.

Avstralski jadralec John Deer je prodal vse svoje imetje in se leta 2019 odpravil na plovbo okoli sveta. Avantura njegovega življenja pa se ni končala na način, kot si je želel. V torek je odplul iz Kolumbije proti Panami. Proti koncu 30-urne plovbe je plul z odprtimi jadri in prižganim motorjem. Vključen je bil avtopilot. Deer je bil na krmi plovila. Ujel je manjšo tuno, ki mu je odtrgala vabo. Ko je nameščal novo vabo, mu je spodrsnilo in padel je v vodo. Na plovilu ni bil privezan in ni imel oblečenega varnostnega jopiča. Oblečeno je imel le majico s kratkimi rokavi in kratke hlače.

»Spomnim se le trenutka, ko sem padel v vodo in videl, kako moje plovilo pluje naprej. Prepričan sem bil, da ne bom preživel. Vse se je zgodilo zelo hitro. Stopil sem na napačno mesto, izgubil ravnotežje, padel v vodo in nemočno opazoval, kako se moje plovilo oddaljuje. V paniki sem samo kričal ne, ne ne …«

Hitro je spoznal, da mu ni pomoči in mu ne preostane nič drugega, kot da plava. Ostala mu je le še ena ura dnevne svetlobe. Njegova volja po preživetju, mu je dala moči, da se je hitro spomnil, kje je plul in kje je najbližje kopno. Ko se je začelo temniti, je glede na silhuete kopnega in smer, v katero pluje jadrnica, ugotovil, kje je najbližje kopno.

»Vedel sem, da sem v vodo padel ob 17. uri. Zapomnil sem si obrise hribov, ki sem jih videl na obzorju. Plaval sem proti najtemnejšemu delu. Nisem vedel, ali mi bo uspelo. Ves čas sem se prepričeval, da mi bo uspelo. Vedel sem, da imam omejeno energije. Vztrajal sem in sem plaval. Imel sem nekak čuden občutek, kot da se me nekaj dotika. Bile so ribe. Velike so bile približno 30 cm. Grizle so me po rokah in nogah. Povsod imam brazgotine. Poskušal sem se jih otresti. Ko sem imel občutek, da plavam eno uro, sem primerjal velikosti silhuet gora na obali in moje dlani. Bile so velikosti moje roke. Nadaljeval sem s plavanjem. Spet sem preveril in gore so bile 30 odstotkov večje kot moja dlan. Bil sem prepričan, da se približujem.«

Deer je nadaljeval s plavanjem. Končno mu je uspelo priplavati do obale. Bila je skalnata.

»Ko sem se povzpel preko ostrih skal, je adrenalin popustil. Moje telo je bilo izmučeno. Padel sem v nezavest. Čez eno uro sem se zbudil, ker so bile skale tako ostre. Ničesar nisem mogel storiti. Zaspal sem nazaj. Ko se je zdanilo, sem poiskal deblo in izdelal signalno zastavo. Prvo plovilo, ki je plulo mimo, me ni opazilo. Drugo plovilo me je opazilo. Pomahali so mi, a nadaljevali s plovbo. K sreči je kmalu priplulo tretje plovilo, ki je razumelo znak. Ustavili so se in me vrnili v civilizacijo.«

Pozneje se je srečal s policijo. Njegovo plovilo so našli potopljeno na skalah. Bili so prepričani, da ni preživel. Ugotovil je, da je vse njegovo imetje izgubljeno in da nima ničesar več. Ni imel niti sredstev, da bi se vrnil domov.

Foto: @cleverdeer - instagram