<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
	<channel>
		<title>Spalax: Maldivski fiasko</title>
		<description>Diskusija Spalax: Maldivski fiasko</description>
		<link>https://enavtika.si/sl/novice/potopisi/9543-spalax-maldivski-fiasko</link>
		<lastBuildDate>Sat, 18 Apr 2026 22:57:03 +0200</lastBuildDate>
		<generator>JComments</generator>
		<atom:link href="https://enavtika.si/sl/component/jcomments/feed/com_content/9543" rel="self" type="application/rss+xml" />
		<item>
			<title>Tone M pravi:</title>
			<link>https://enavtika.si/sl/novice/potopisi/9543-spalax-maldivski-fiasko#comment-2705</link>
			<description><![CDATA[V članku »Maldivski fiasko«, ki ga je g. Marjan Golobič na teh straneh objavil 5.2.2025, sem omenjen z imenom in priimkom. Ker je v članku napisanih kar nekaj pol resnic, neresnic, polno dejstev, ki so botrovala naši odločitvi, da s katamaranom ne odpotujemo z Maldivov, me je napeljalo k temu, da se oglasim. Naj omenim še to, da je prispevek usklajen tudi s preostalima članoma posadke, ki ju je omenil avtor članka »Maldivski fiasko«. Ob prihodu na katamaran, 6.1.2025 v dopoldanskih urah, je bilo več kot očitno, da je katamaran v obupnem stanju. Tako kot je bilo v članku že omenjeno. Stanje je bilo tako kritično, da sem se ob prvem pogledu želel obrniti in katamaran v tistem trenutku zapustiti. Kljub videnemu sem se odločil, da ostanem. Nisem prišel tako daleč, da bi ob prvi težavi kapituliral in odšel domov. Ostala dva člana posadke sta prispela isti dan v večernih urah. Sledeči dan (7. januarja) smo zjutraj pričeli z odpravljanjem napak, s pripravami katamarana za varno plovbo. Visoko na prioritetnem seznamu je bilo popravilo štedilnika. Da si bomo lahko pripravili kakršen koli topli obrok. Štedilnik nam je uspelo, provizorično, usposobiti tretji dan, 9. januarja. Marjan je 7. januarja naše potne liste predal svojemu lokalnemu agentu z namenom, da nam pridobi izstopne vizume. Potrjene izstopne vizume smo dobili z datumom 8. januar 2025, kar pomeni, da bi ta dan morali Maldive zapustiti. Čeravno katamaran ni bil pripravljen za izplutje. Šele ta dan (8. januarja) pozno popoldan smo namreč izvedli testno plovbo, da praktično preverimo v kakšnem stanju je oprema, potrebna za jadranje. Pri tem testnem jadranju se je izkazalo, da kar nekaj stvari ni v funkciji. O tem bom pisal nekoliko kasneje. Sledeči dan (9. januarja) smo nadaljevali s pripravami za odplutje (popravila, urejanje, nabava hrane, pijače…). V popoldanskem času se je Marjan sestal s svojim agentom. Ob tej priliki mu je agent izročil rezervno sidro, ki naj bi ga agentovi zaposleni odtujili. Pri samem pogovoru Marjana z agentom nisem bil prisoten, sem pa nekako iz mimike, govorice telesa prepoznal, da pogovor ni bil prijateljske narave. Na poti nazaj proti boji, kjer je bil katamaran privezan, me je Marjan obvestil o svoji odločitvi, in sicer, da bomo sledeče jutro, ob prvem svitu odpluli. O tej svoji odločitvi je po prihodu na krov obvestil tudi preostala dva člana posadke. Moram priznati, da smo bili vsi trije nemalo presenečeni nad takšno nenadno odločitvijo, saj katamaran po naših ocenah še zdaleč ni bil pripravljen za plovbo preko oceana. Nam je bilo pa kasneje jasno zakaj takšna odločitev. Agent nam je namreč povedal, da mu Marjan dolguje 2.800 USD. V petek, 10. januarja, pred sončnim vzhodom, smo zapustili bojo in se podali na pot proti Džibutiju. Po približno uri plovbe je Marjan ugotovil, da avtopilot ne deluje. Brez oklevanja se je odločil, da se vrnemo v zaliv, v katerem smo preživeli nekaj preteklih dni. Nismo se vezali na bojo, ki je last Marjanovega agenta, temveč smo sidrali globlje v zalivu. Po sidranju so vsi trije člani posadke, razen mene, odšli na kopno, po dodatnih nakupih, v lov za avtopilotom. Nekaj pred dvanajsto so se vrnili nazaj. Kajti na Maldivih je petek dela prost dan in so vse trgovine odprte samo dopoldan. Po njihovi vrnitvi smo imeli obilo časa, zato sem z Marjanom želel preveriti delovanje vseh ključnih naprav, in sicer tako, da sem zahteval, da praktično preveriva delovanje. Torej ne na način, kot smo to izvedli pred tem, ko je Marjan samo ustno potrdil da deluje. Pri tem preverjanju so se izkazale sledeče pomanjkljivosti: -	avtopilot ni deloval, -	globinomer ni deloval, -	vetrni instrument ni deloval, -	ploter ni deloval, -	satelitski telefon ni deloval, -	kalužna črpalka (v enem trupu) ni delovala, -	glavno jadro je bilo na več mestih še vedno strgano, -	štedilnik je bil usposobljen provizorično (nevarnost požara), -	gasilski aparati so bili zadnjič testirani leta 2016, bili so prazni, -	na katamaranu so nameščeni trije kompasi, vsak je kazal v svojo smer… Naštete glavne pomanjkljivosti so botrovale naši odločitvi, da s katamaranom, v stanju kakršen je, ne bomo odšli na plovbo preko oceana. Po vrnitvi v zaliv (10. januarja), bi nas moral Marjan prijaviti, da bi pridobili vstopno vizo. Na podlagi le-te bi lahko nato brez zapletov zapustili Maldive z letalom. Ker nismo bili prijavljeni, nismo legalno vstopili v državo, smo imeli zaplete z odhodom. Zapleti so povzročili, da nam je propadla letalska karta. Vsakdo je moral kupiti dodatno. Poleg tega smo morali v hotelu. Navedeno je razlog, da smo vsi trije Marjanu poslali e-mail z zahtevo, da nam povrne stroške, povzročene zaradi njegovega neprofesionalnega delovanja, (ena letalska karta, hotel), v skupnem znesku 2.700 USD. Našo elektronsko pošto je objavil Marjan v svojem prejšnjem članku. Kakorkoli, naše potovanje na Maldive je bil resnično popolni fiasko. Vsekakor Marjanu želim mirno plovbo, dovolj ugodnega vetra ter da se srečno vrne v domače vode. Tone Mrak]]></description>
			<dc:creator>Tone M</dc:creator>
			<pubDate>Thu, 13 Feb 2025 09:49:32 +0100</pubDate>
			<guid>https://enavtika.si/sl/novice/potopisi/9543-spalax-maldivski-fiasko#comment-2705</guid>
		</item>
	</channel>
</rss>
