Eden najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na temperaturo zraka v obmorskih krajih je morje. Morje namreč zelo dobro akumulira toploto, zato so temperaturna nihanja nad morjem in v priobalnih delih manjša.

Na severnem Jadranu se večja temperaturna nihanja pojavijo, kadar Padsko nižino prekrije hladen zrak. V poletnih dneh je povprečna temperatura zraka v severnem Jadranu okoli 25C, v najhladnejših zimskih mesecih pa je med 4 in 5 C. Na področju Jadrana je slovenska obala najhladnejša, bolj kot se gibljemo proti jugu Jadrana pa temperature rastejo.

Povprečne vrednosti relativne vlažnosti zraka v severnem Jadranu se gibljejo od 60 do 80 %. V poletnih mesecih, ko so temperature najvišje, je relativna vlažnost najmanjša. Prav v poletnem obdobju je lahko porast oziroma visoka vrednost relativne vlažnosti zraka eden izmed natančnejših pokazateljev bližajoče se nevihte.

Temperatura tal

Temperatura tal se meri na globinah 2, 5, 10, 20, 30, 50 in ponekod tudi na 100 cm globine. Meritve se opravljajo trikrat dnevno in sicer ob 7.00, 14.00 in 21.00 uri. Temperatura zgornjega sloja tal se tokom dneva spreminja. Najnižjo vrednost doseže v jutranjih urah, najvišjo pa okrog 13.00 ure. Spremembe temperature se dogajajo s spremembami temperature na površini vendar z zamikom. Razlike v temperaturi tal se z globino zmanjšujejo. Na globini 10 m sprememb povprečne letne temperature ni več.

Temperatura morja

Temperatura morja  se meri na sami površini. Meritve se običajno opravljajo trikrat dnevno, ponekod pa le enkrat. Z meritvami opravljenimi na področju Jadrana, ki jih beležijo od leta 1911 so izmerili najnižjo temperaturo morja 4.1 C in najvišjo temperaturo 28,8 C. Najvišjo dnevno temperaturo morje doseže v popoldanskih urah, običajno okrog 15.00, medtem ko najnižjo doseže ob 5.00 uri zjutraj. Običajna dnevna razlika znaša 1,1 C kar je relativno majhna razlika v spremembi.

Meritve temperature morja se izvajajo stalno. V zimskem obdobju vse do meseca aprila so vertikalne temperature morja konstantne. Segrevanje morja se prične s prihodom pomladi in poteka preko celega poletja. Najbolj se segreje zgornja plast morja. Na globini okrog 20 m se začne temperatura morja močno zniževati s porastom globine. Morje se prične ohlajati v mesecu septembru. Ohlaja se zaradi ohlajanja zraka in zmanjšanja pritoka energije, ter zaradi mešanja slojev morske vode. Površinska voda tone in ogreva vodo v globinah, voda iz globin prihaja na površje in ohlaja površinsko vodo. Razlog za mešanje vode so močni vetrovi, ki povzročajo valovanje in s tem mešanje vode.

V zadnjem času se za merjenje temperature morja uporabljajo tudi sateliti. Izvajajo se v vedrem vremenu in omogočajo zelo podroben prikaz temperaturnih področij. V mesecu februarju lahko tako zaznamo hladnejše morje v zahodnem obalnem področju in toplejše vode na odprtem morju Jadrana. Poleti je temperaturno polje bolj izenačeno in so razlike v temperaturi manjše. Do največjih razlik prihaja v južnem delu Jadrana, kjer morje doseže najvišje temperature.

Temperatura zraka

Na temperaturo zraka na obali vpliva temperatura tal in temperatura morja. Morje se zaradi svojih absorbcijskih lastnosti počasneje greje in počasneje hladi kot tla in ne dosega tako ekstremnih temperatur, kot tla in zrak. Temperatura zraka se spreminja tudi z geografsko lego. Na severnem Jadranu je pozimi v povprečju 5 stopinj nižja od povprečne temperature zraka na južnem Jadranu. Poleti so razlike manjše in znašajo približno 3 stopinje. Razlika v temperaturi se kaže tudi v obalnem pasu, kjer je hladneje kot na odprtem morju. Zaradi vpliva morja so pomladi hladnejše od jeseni.

Dnevne temperature dosegajo svoj minimum ob 6.00 uri zjutraj, svoj maksimum pa okrog 14.00 ure. Višji porast dnevne temperature v običajnih poletnih dneh preprečuje hladnejši veter, ki piha z morja (smorac). V kolikor veter preneha pihati, se lahko pojavi krajša otoplitev in počasnejše padanje temperature zraka proti večeru.