Jadransko morje je pravzaprav ogromen zaliv Sredozemskega morja. Širi se v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Na zahodu ga omejuje Apeninski, na vzhodu pa Balkanski polotok. Od skrajnih točk meri 783 km. Zahodna obala v celoti pripada Italiji, medtem ko si vzhodno delijo Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna Gora in Albanija. Jadransko morje naj bi dobilo ime po etruščanski koloniji Adriji ali Hadriji.
Globine morja se močno razlikujejo. Severozahodni del, ali tržaški zaliv, je izjemno plitek in globine ne presegajo 40m. Južnejši del, Južnojadranski bazen je globlji in globine dosegajo 1200m. Povprečna globina morja je 240m.
Glede na globine morja lahko Jadran razdelimo na štiri dele:
- severozahodna plitvina, kjer globine ne presegajo 50m- palagruški prag, kjer so globine do 130m
- srednjejadranska morska dolina, ki dosega globine do 243m
- južnojadranski bazen, kjer globina doseže 1233m in je hkrati najgloblja točka Jadrana
Severni del Jadranskega morja, torej Tržaški zaliv, spada med plitve zalive, saj je povprečna globina le okoli 17 m. Večji del slovenskega morja ali 97 % globin ne presega 25 m, 60 % morja je plitvejšega od 15 m in 40 % plitvejšega od 10 m. Globine nad 25 m se pojavljajo le v slabih 3 % meritev. Najbolj znano globlje podvodno področje slovenskega morja je obsežnejša kotanja pred Piranom, približno 300 m NW od rta Madona, z največjo izmerjeno globino 38,0 m, imenovana tudi "podvodni Triglav". Ta točka je od 11. 6. 2000 dalje tudi označena z 2500 kg težko betonsko piramido, na kateri je pritrjena kovinska ploščica z napisom "Najgloblja točka slovenskega morja" in narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Drugi globlji predeli severnega Jadrana se nahajajo šele v bližini rta Gornja Savudrija. Zahodno od Savudrijskega polotoka nato globine pričnejo naraščati.
Za primerjavo: najgloblja morska točka na svetu je v Tihem oceanu, v Marijanski brazdi. Njena povprečna globina je 4300 m, najgloblja točka pa je 12.111 m pod morsko gladino.
