Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Katero mesto je najstarejše mesto na Jadranu, to je sedaj vprašanje. Če vprašate domačine z otoka Hvar, bo odgovor nedvomno mesto Stari grad. Če vprašate domačine z otoka Vis, bo to nedvomno mesto Vis. Pa poglejmo kaj pravijo dejstva.*

Najstarejši zapisi o mestu Vis izhajajo iz 4. stoletja pred našim štetjem. Vis naj bi bilo mesto že leta 397 pred našim štetjem. Otok Vis naj bi bil tedaj tudi država, ki je ustanavljala svoje kolonije po sosednjih otokih.

Ustanovitelji mesta so bili sirakuški Grki, ki so mesto ustanovili pod vodstvom Dionizija in ga poimenovali Polis Issa. Z nastopom rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja se je samostojnost mesta Issa končala in otok je postal del Rimskega cesarstva. Rimljani so na otoku pustili vidne sledi. Zgradili so terme, gledališče in številna obzidja. Pozneje je otok postal del Beneške republike. Leta 1805 je otok zavzel Napoleon. Leta 1811 ga je Francozom vzela angleška mornarica in ga izkoristila kot trgovski center na Jadranu. Vis je postal pomembno pomorsko središče, ki je povezovalo Evropo z Bližnjim vzhodom. Preko mesta je potekala trgovina z vinom, soljo in dobrinami z Bližnjega vzhoda in Balkana. Še pred prihodom Avstrijskega cesarstva leta 1815 je v mestu že prebivalo več kot 12.000 otočanov. Otok je ostal del Avstro-Ogrske vse do leta 1918. Leta 1866 je potekala velika viška bitka. Domačini, Hrvati, so se pod avstro-ogrsko zastavo borili proti italijanski mornarici, ki je hotela osvojiti otok. Kljub boljši bojni opremljenosti in številčni premoči Italijanov je domačinom uspelo zmagati.

To pa seveda ni bil zadnji poskus Italijanov, da bi osvojili otok. Takoj po koncu prve svetovne vojne leta 1918, so se vrnili in otok okupirali. Leta 1921 je otok postal del Kraljevine Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne sta otok Vis in mesto doživela strašno nazadovanje. Otok je postal vojaška baza JLA. Dostop turistom, predvsem tujim, je bil močno omejen. Domačini so životarili in se stežka preživljali. Število prebivalcev se je zmanjšalo na polovico. Nekoliko boljši časi za otočane so se začeli leta 1992, ko je JLA zapustila otok. Domačini se še naprej ukvarjajo z ribolovom, poljedelstvom, vse več pa s turizmom, ki je danes glavni vir prihodkov otočanov. Ob častitljivem jubileju mesta nam ga je uspelo posneti iz zraka.

Fotografije in video bodo objavljeni v kratkem.

*Na podlagi zgodovinskih zapisov o mestu Stari Grad na otoku Hvar, naj bi bilo ustanovljeno leta 384 pred novim štetjem. Zato je mesto Vis najstarejše mesto na vzhodni jadranski obali in je 13 let starejše od mesta Stari Grad.

Komentarji