Jadralna zveza Slovenije je sinoči obeležila tridesetletnico delovanja. Ob okroglem jubileju je na Ljubljanskem gradu pripravila družabno slovesnost, s katero se je želela zahvaliti in podružiti z vsemi, ki so v teh letih soustvarjali uspešne športne zgodbe in prispevali k razvoju slovenskega jadranja.

Slovenski jadralci uspešni že v Jugoslaviji

Kot je v slavnotnem nagovoru izpostavil ustanovni član in prvi predsednik JZS Jože Tratnik, je bilo organizirano jadranje v Sloveniji prisotno že pred združevanjem različnih organizacij v Jadralno zvezo Slovenije spomladi leta 1989. Tako sta na OI v Rimu leta 1960 Mario Fafangel in Janko Kosmina osvojila osmo mesto in sta tudi člana Hrama slovenskih športnih junakov.

Dejavni so bili tudi slovenski klubi, ki so gostili številne mednarodne dogodke, kot je bilo denimo svetovno prvenstvo razreda optimist leta 1977 v Kopru, Balkanjada 1980 v Portorožu, evropsko in svetovno prvenstvo razreda 470 sredi osemdesetih let v Kopru ali prvenstvo zvezd 1988 v Piranskem zalivu.

V tem razredu sta tekmovali tudi Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec. Najprej sta bili srebrni na EP v Franciji, nekaj mesecev pred olimpijskimi igrami 2004 v Atenah pa sta postali svetovni prvakinji. V grški prestolnici sta le s točko zaostanka osvojili četrto mesto, ki je še vedno najboljša slovenska ženska jadralna olimpijska uvrstitev.

Največji uspehi po osamosvojitvi

Ko je Slovenija 1991 prerezala popkovino z nekdanjo državo, za slovensko jadranje ni bilo več ovir. K nam so začeli prihajati največji svetovni asi, medtem ko so naši tekmovalci z izjemnimi rezultati na domačih in tujih regatnih poljih dokazovali, da smo Slovenci glede na število prebivalcev in velikost lastnega morja pravi mali svetovni čudež!

Prve medalje na velikih tekmovanjih sta osvojila Tomaž Čopi in Mitja Margon v razredu 470, ki sta bila med drugim svetovna (1998) in dvakrat evropska podprvaka (1998, 1999).

Gašper Vinčec se je v razredu finn kot prvi Slovenec prebil na čelo svetovne lestvice, bron je osvojil na SP 2007 in srebro na EP 2005. Z njegovim imenom je povezana tudi letošnja Barcolana, saj je posadko prikrmaril do nepričakovane zmage.

V njegovem času je tekmoval tudi Vasilij Žbogar, najuspešnejši slovenski jadralec v zgodovini. Osvojil je prve in doslej edine slovenske olimpijske medalje, srebrni v Pekingu 2008 (laser) in leta 2016 v Rio de Janeiru (finn) ter bron leta 2004 v Atenah (laser).

Prijadral si je srebrno in bronasto medaljo na SP ter zlato, srebrni in bronasto medaljo na EP. Leta 2004 je postal najboljši slovenski športnik leta, ta dosežek pa sta med jadralci ponovili le še Macarolova in Mrakova, lanska ekipa leta v Sloveniji.

Jadralci leta 2018 in 2019

Zgodovinskemu pregledu je sledila podelitev priznanj za vrhunske dosežke v letošnji in lanski sezoni. Strokovni svet je za najboljše v letu 2019 razglasil:

JADRALKI LETA 2019: Tina Mrak in Veronika Macarol
JADRALEC LETA 2019: Žan Luka Zelko
NAJBOLJŠA JADRALKA MED MLADINKAMI 2019: Lin Pletikos
NAJBOLJŠI JADRALEC MED MLADINCI 2019: Liam Orel
NAJBOLJŠA MLADINSKA POSADKA 2019: Celestina Sabadin in Veronika Franič
NAJBOLJŠI JADRALEC RAZREDA OPTIMIST 2019: Luka Zabukovec
NAJBOLJŠA JADRALKA RAZREDA OPTIMIST 2019: Yelyzaveta Levandovska
PRIZNANJE ZA VRHUNSKI DOSEŽEK 2019: Toni Vodišek
PRIZNANJE ZA VRHUNSKI DOSEŽEK 2019: Gašper Strahovnik
VELIKO JADRO JZS – priznanje za življenjsko delo: Vojko Petrič
PRIZNANJE SEKCIJE ZA VELIKE JADRNICE 2019: Gašper Vinčec

Za dobro vzdušje na odru je skrbela voditeljica večera Katarina Mala, za humorne vložke pa Tilen Artač, ki je goste nasmejal z imitacijami zvezdnikov, športnikov, intelektualcev ter domačih in tujih državnikov.

“Ponosni smo lahko, da imamo končno plačane poklicne trenerje po klubih in tudi v okviru JZS. Imamo dovolj sredstev za izvajanje programov ter nove prostore v Portorožu, kjer je tudi naš jadralni center. Pred nami so OI v Tokiu, norme sta si priborili že dve posadki, upamo pa, da jih bo na največjem tekmovanju prihodnjega leta še več,” je dogodek sklenil aktualni predsednik JZS Aljoša Tomaž in praznično vzdušje izkoristil še za zdravico ob vstopu v novo leto, ki slovenskim športnikom prinaša tudi težko pričakovane poletne Olimpijske igre Tokio 2020.