 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 271. dan
Še vedno piha ko vrag, tako da še jutranje kave ne spijeva v kokpitu, ampak raje spodaj v salonu. Enostavno ni luštno sedeti na takem vetru. V marini na srečo ni vala, a ker je veter od strani, piha namreč s severozahoda, barka je obrnjena na sever-severovzhod, dobro zateguje privezne vrvi, ki glasno škripajo. Ker piha čez otok, vulkani malo zmešajo veter in ta piha v sunkih, tako da se barka nagiba na stran in naju resno zateguje.
Danes sem si spet sposodil kolo od soseda in naredil lepo turo po mestu. Ker med deseto in osmo (se pravi praktično cel dan) ne smemo ven (razen za nujne nabave), sem seveda imel nujne nabave tehničnih stvari. Rabil sem regulator napetosti, digitalni termometer, prednjo zavoro za kolo in še nekaj stvari, za katere sem tako ali tako vedel, da je verjetnost, da jih dobim, približno 0-odstotna. A to še ne pomeni, da ne grem pogledat, če kaj slučajno vseeno dobim. Ugotovil sem, da je Ikea zaprta, v nekaterih tehničnih trgovinah te spustijo notri le z vnaprejšnjim dogovorom, eni so odprti le za obrtnike in ne za končne stranke, eni pa delajo s skrajšanim delovnim časom, čeprav je na vratih in na ograji še vedno tabla s starim obratovalnim časom.
V Decathlonu bi moral stvari naročiti preko spleta in jo tam le prevzeti, v trgovino ne spuščajo strank. Skratka, izlet je bil super, navozil sem se po mestu in na koncu zelo malo zapravil. Kupil sem le nekaj mleka, da ne hodim ravno prazen domov. Edino, kar mi je bilo žal, je bilo to, da sem pozabil vzeti s seboj nekaj vode, saj je bilo v mestu kar vroče. Marina pa je na tako prepišnem kraju, da sploh ni vroče.
Francoz je rekel, da je že poskusil popraviti prednjo zavoro, a da je zajla preveč zarjavela in se ne da, da bo kupil novo. Ker sem se zdaj že nekajkrat peljal z njegovim kolesom, se čutim moralno obvezanega popraviti prednjo zavoro (da ne govorimo o tem, da bi se potem bolj varno vozil). Popoldan se spravim nad kolo s svojim orodjem, z WD40 in litijevo mastjo. Zadnja zavora, ki tudi skoraj ni zavirala, je potrebovala le nastavitev in mazanje in zdaj prime v redu. Prednja pa je potrebovala resno razmigavanje Bowden cevke in zajle v njej. Ker sem vse razdrl, sem jo lahko precej bolj razmigal, kot bi jo lahko na kolesu. Na koncu je prav lepo tekla. Treba je bilo še na novo nastaviti dolžino in sedaj tudi prva zavora dela. No, verjetno si bom še sposojal kolo!
Prava drama pa se je danes odvijala na našem pomolu. Na koncu pomola sta dve čarterski barki z Rusi (mogoče niso prav vsi Rusi), ki jih je 'lockdown', se pravi prepoved gibanja, zajel ravno, ko so bili v naši marini. Startali so s Tenerifa. Že nekaj časa se odpravljajo domov, a jim nekako ne uspe. Danes je po njih prišla jadrnica s Tenerifa, a je niso spustili v marino. Nekaj se je zapletlo s plačilom marine, nekaj pa s prepovedjo gibanja med otoki.
Jaz se v to ne mešam kaj dosti, a kot sem razumel marina za ti dve barki za dva meseca ni plačana in jih zato ne pustijo, da bi zapustili marino. Verjetno je zaplet v tem, kdo bo plačal marino. Ali čarterska firma, ali gostje ali marina. Raje se ne mešam v to. Midva marino plačujeva in niso bili niti malo fleksibilni pri ceni. Sem se poskusil kaj dogovoriti, pa ni šlo. Njihovo stališče je zelo enostavno: mi vas ne zadržujemo, lahko odidete kadarkoli. Storitev opravljamo korektno in v nezmanjšanem obsegu. To, da ne morete nikjer pristati, pa ne more biti problem naše marine.
No, zdaj odkar smo v fazi ena, lahko celo odplujeva in greva na sidro (maks. 12 milj daleč). Edino sidrišče pa je odprto na valove iz smeri od severa preko vzhoda in do juga. Sidrišče je zaščiteno le z zahoda. Saj za včeraj, danes in morda še jutri bi bilo povsem v redu, potem pa se veter spet obrne in bi verjetno pribežala nazaj. Prihranila ne bi nič, saj bi bila spet na dnevni ceni. Če plačava za en mesec vnaprej imava namreč popust. Edino, kar so odobrili, je, da lahko prej izplujeva in nama vrnejo neporabljene dneve. Ampak ne proporcionalno. Takrat bi obračunali porabljene dneve po dnevni ceni. Torej, če greva ven za nekaj dni, ne prihraniva nič.
Nekaj boljše sidrišče je med otokoma Lanzarote in Gracioza, a ker se sidra bliže Graciozi, se šteje, da je to že na drugem otoku in tja se pa ne sme. Še eno sidrišče je na jugu otoka (blizu marine Rubicon, a to je oddaljeno več kot 12 milj in tja tudi ne smeva. Sva pa prestara, da bi se prerekala s pomorsko policijo, če vnaprej veva, da nimava prav. Saj kaj se mogoče da izsiliti, a meni se ne da. Tule je preveč lepo in udobno, da bi prekmalu rinil v težave. Ko bo možno, bova že odplula na Madeiro ali celinsko Španijo ali Gibraltar. Kar bodo pač prej odprli.
Trenutno se da pristati v nekaj lukah, a si obsojen na obvezno 14-dnevno karanteno. Raje počakava še nekaj tednov.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 272. dan
Opoldne sem si spet izposodil kolo. Zdaj, ko zavore delajo, je to čisto druga pesem. Šel sem pa še v eno čendlerijo vprašat, ali imajo slučajno žar na zalogi in ga seveda nimajo. Pa saj stari še za silo dela. Bo že zdržal še nekaj časa. Naročal ga ne bom, ker dostava tule že v normalnih časih ni zanesljiva, zdaj pa je tako ali tako sporadična. Enega mojstra sem šel vprašat, če bi mi nekaj zavaril. Priporočili so mi ga sojadralci. Delavnica je taka, stare šole: v hiši, kjer stanuje, je garaža predelana v delavnico. Notri je precej zanimivih stvari, ki se jih ne bi branil tehnični muzej, pa tudi povsem moderna oprema. Stari pa je po mojem že v penziji, pa še malo dela, da mu ni dolgčas.
Danes je sedel v svoji delavnici, nekaj delal na modelčku ladjice in ni bil pri volji, da bi se lotil varjenja. Manjana, je rekel. Upam, da to pomeni 'jutri' in ne 'danes ne, potem bomo pa še videli'. Zavariti pa moram eno palčko na mreži štedilnika. Italijani res nežno zavarijo tisto mrežo, na kateri sedi posoda in ena palčka je na eni strani že odstopila. Saj sicer še stoji tam, kjer mora, na drugi strani je še privarjena, a če je tudi tam zvar tako nežen, lahko vsak čas odpade. In potem ostaneva brez najmanjšega gorilca. No, gorilec bo še, le posoda ne bo stala na njem. Ta je najvažnejši, saj kuha jutranjo kavico. Torej je bolj pomemben od glavnega jadra.
Pa še nekaj se je danes zgodilo. Po več kot dveh mesecih sva bila zunaj na tortici. Lili se je počutila, kot na prvem randiju. Morava iti večkrat kam ven, zdaj, ko je nekaj stvari odprtih. Piha še vedno kar pošteno (občasno do 25 vozlov), a se je veter obrnil in piha bolj s severa, tako da je kokpit malo zaščiten s sprayhoodom.
Sosed, Francoz, od katerega si sposojam bicikel, že cel teden resno dela na barki. Ima staro železno barčico, ki je vsa rjasta. Kupil jo je nedavno prav poceni v Franciji in priplul direktno iz Francije že v času zapore. Nekako se mu je uspelo dogovoriti, da so ga spustili v marino. Sedaj je že očistil, zaščitil in pobarval levo in prednjo stran kabine, zdajle dela desno stran. Ob tem menja tudi vsa okna na kabini. To, kar se vidi na sliki, je z rjavo temeljno barvo zaščitena desna stran kabine še pred barvanjem in pred montažo novih oken. Mene bi na njegovem mestu bolj skrbela vsa tista rja blizu vodne linije, kot tista na kabini. A vse pride počasi na vrsto. Je tak družaben in prijeten poba. Rusov pa danes ni več. Njihove barke samevajo. Zjutraj jih je na odprto odpeljala jadrnica, ki je šla ven in na sidro in jih prekrcala na barko, ki jih je zunaj čakala že od včeraj. Baje je finančna situacija tam kar zapletena – marina ni plačana, za barke hočejo Rusi denar nazaj (ne vem, ali so sploh vse plačali), čarterska firma je v težavah ... Se zna zgoditi, da se bosta ti dve jadrnici znašli na kaki avkciji. Baje pa sodstvo tu dela počasi.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 273. dan
Noč je bila bolj za silo. Na eni barki nasproti nas so žurirali do zgodnjih jutranjih ur in iz ure v uro bolj neubrano in glasneje krulili. Tudi tista Španka z nemogočim smehom je bila prisotna. Sosed s kolesom jih je baje celo poskusil pomiriti, pa ni nič zaleglo.
Danes bo upam bolj mirno, ker če bom moral ponoči vstati, ne bom dobre volje. Za kosilo sva bila pa zunaj na pici. Ja, saj vem, na pico se gre v Italiji, v Španiji se gre pa na tapase ali paeljo ... Ampak pica je bila povsem v redu. Pa točeno pivo se tudi prileže po dolgem času. Postrežba je bila v redu, terasa pa skoraj polna.
Danes sem dobil zanimiv mail, v katerem me prijatelj sprašuje, ali sem zdaj jadralec ali kolesar. Pravi, da sem s svojimi kolesarskimi treningi v skladu z zadnjimi trendi v Ljubljani ... kolesarjenje (okrog parlamenta). Tule žal nimam parlamenta, okrog katerega bi lahko kolesaril. Malo sem pogledal, v kakšnem stanju je kuhinja na barki po prenovi in enem letu vsakodnevne uporabe. Moram reči, da sem izredno zadovoljen z izvedbo in z izbiro materialov. Pult je še vedno brezhiben, je pa res, da sva v glavnem na barki sama in paziva na stvari. Umivalnik in odcejalnik tesnita brez napake, armatura deluje odlično, tesnjenje med pultom in omaricami je odlično. Skratka, ni pripomb.
S hladilnikom sem še bolj zadovoljen. Nekaj samolepilnih robnih trakov je v začetku malo odstopilo, a sem to saniral z boljšim lepilom. To ni bil konstrukcijski problem, ampak samo lepotni, saj so pod robnimi trakovi vsi robovi zatesnjeni z epoksijem ali z Bison tesnilno maso, tako da kakšna vlaga ni mogla prodreti v izolacijo. Ker iz Kitajske naročen super digitalni termostat nikoli ni prišel, trenutno ta velik kompresor deluje še v ročnem režimu. Za pol ure ga vključim zjutraj in potem še za pol ure popoldan. Na ta način je zamrzovalnik ves čas zmrznjen. To zagotavljajo veliki zalogovniki energije (tako imenovani 'holding plate'). To so kovinski vsebniki, v katerih je izparilna cevka in velika količina antifriza. V pol ure ta antifriz zmrzne in s tem, ko se počasi taja, ohranja temperaturo skrinje globoko pod ničlo. Ko se mi bo enkrat dalo, bom montiral mehanski termostat, a za zdaj sploh ne čutim potrebe po tem. Sedaj malega kompresorja sploh ne prižigava, saj se bolj boriva proti temu, da v hladilniku ne zmrzuje, kot proti temu, da ne bi bilo dovolj hladno. Na vmesno steno sem dal ploščo armafleksa in zdaj je v hladilniku okrog 6 °C. Prej je bilo blizu 0 in je včasih solata zmrznila. Kadar nimava skrinje, vse skupaj hladi samo mali kompresorček. V tem primeru nastavim termostat (mali kompresor ga ima) tako, da je v levem hladilniku malo pod 0 °C, v desnem pa kakšnih 5 ali 6 °C.
Skratka, čas investiran v prenovo se lepo obrestuje.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 274. dan
Nedelja, 64. dan 'lockdowna' oziroma zaprtja Španije. Ja, danes je že 64. dan, odkar velja v Španiji omejitev gibanja. Sproščanje omejitev so tule kar zakomplicirali.
Najprej so objavili, da bo sproščanje potekalo po fazah:
- obdobje pred sproščanjem,
- faza 0,
- faza 1,
- faza 2,
- faza 3,
- nova normalnost.
In objavili, da bodo posamezne pokrajine prehajale iz ene faze v naslednjo takrat, ko bo posamezna pokrajina izpolnila določene pogoje. Danes je slika povsem drugačna. Nekatere pokrajine so hkrati v več fazah. Ene občine v pokrajini v eni fazi, druge v drugi fazi, ene nekje vmes ... Nekatera območja, ki so po lastnih izjavah zadostile pogojem, niso bile odobrene za prehod v fazo, spet neke druge so bile odobrene, a same niso hotele naprej ... Nenadoma so se pojavile še faze 0,5 in 1,5, pa območja s posebno regulativo, ki ne ustreza nobeni fazi, skratka zadevo so tako zakomplicirali, da baje marsikomu ni jasno, kaj sme in česa ne sme.
Ampak, zadeve se premikajo proti sproščanju ukrepov. Je pa zanimivo gledati tele Špance, kako se obnašajo. Ni mi jasno, zakaj nekdo teče ali kolesari ali vozi avto z masko na obrazu, ko daleč naokrog ni nikogar. Ko pa se srečata prijatelja, pa si oba snameta maske in se objameta in poljubita. Jaz jih ne razumem. Kakorkoli, vedno bolj gledava, kdaj in kam bova lahko odplula. Pot nazaj proti Sredozemlju ne bo niti približno tako lahka, kot pot sem dol.
Ko sem danes gledal napoved vetra za 10 dni, je vseh deset dni napovedan kar soliden veter (okrog 20 vozlov) točno od tam, kamor bi rada šla. To seveda za sabo potegne še nasprotni tok (predvsem blizu afriške obale je močnejši) in nasprotne valove. Če sva navzdol potrebovala 5 dni se nama obeta, da bo plovba do celine trajala 10 dni ali več, razen, če najdeva vremensko okno, ko se bo veter malo obrnil vsaj za nekaj dni. Iz severa (ali severovzhoda) piha ves čas, ko je azorski anticiklon blizu Azorom. Se pravi, ko je vreme stabilno. Spremeni se le takrat, ko kakšna huda motnja tako premakne vremenske pojave, da se podrejo portugalski pasatni vetrovi. Tipično je to takrat, ko je na Atlantiku kaka huda nevihta. Ta pa prinese seveda večje valove.
Če pogledam na klimatsko sliko, ki poda verjetnosti, koliko piha kak mesec in iz katerih smeri, tudi vidim (maj in junij sta skoraj enaka), da večino časa piha iz severa in severovzhoda. Dolžina črte iz krogca pove, kako pogosto piha iz tiste smeri, če je veter iz tiste smeri bolj verjeten kot 30 %, je zraven napisan še % verjetnosti za ta veter. Postrani črtice pa povedo, s kakšno močjo po navadi piha. Recimo 3 mali repki (se pravi eden na eno stran in dva na drugo) pomeni 15 vozlov. V krogcu na sredini piše, koliko dni v mesecu lahko pričakujemo brezvetrje (3 vozle ali manj). Pravijo, da je na celino skoraj lažje priti preko Azorov kot direktno, čeprav je pot za 1000 milj daljša.
| < Arrecife – Marina Lanzarote 16. del | Arrecife – Marina Lanzarote 18. del > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
