Ob 01.18 uri ponoči je kopenska ekipa PRB prejela veselo novico. Njihovega jadralca Kevina Escoffierja, ki je moral zapustiti svojo jadrnico in se vkrcati na rešilni splav, je rešil sotekmovalec Jean le Cam.
Jean le Cam je še enkrat dokazal, da je jadralec v pravem pomenu besede. Ne le da s svojimi jadralskimi sposobnostmi in znanjem navdušuje cel svet, pokazal je tudi, da je nesebičen in da je življenje sotekmovalcev, pa čeprav konkurentov, bistveno bolj pomembno kot uvrstitev na regati. Ko je slišal za težave na jadrnici PRB, je smer plovbe nemudoma spremenil proti zadnji znani lokaciji Escoffierja in se odpravil na reševanje.
Kako je potekalo reševanje
Escoffier je moral svojo jadrnico PRB zapustiti ob 13.46 uri zaradi vdora vode. Vkrcal se je na reševalni splav in oddal klic v sili. Nahajal se je 840 nmi jugozahodno od mesta Cape Town v Južni Afriki. EPIRB, ki ga je Escoffier aktiviral na jadrnici, je poslal zadnjo znano lokacijo plovila. Organizator regate je takoj po prejemu lokacije s pomočjo simulacije predvidel, kam bosta Escoffierja odnesla morski tok in veter. Organizator je lokacijo poslal Jeanu le Camu, ki je do lokacije priplul z zmanjšano hitrostjo. Žal na lokaciji ni našel ničesar. Zato je zaplul naprej proti jugovzhodu s hitrostjo okrog 1,5 vozla. Plul je s tretjo krajšavo na glavnem jadru in brez motorja. Nato je izginil z zaslona. V organizacijskem odboru regate so bili zaskrbljeni. Nato pa veselo presenečenje. Ob 1.06 uri (UTC) se je z jadrnice javil Jean le Cam. »On je v redu. Vse je dobro.« Da je uspešno rešil sotekmovalca, so videli tudi na kopnem. Jean le Cam ima v plovilu nameščeno videokamero. Ko je šel za delovno mizo, je v ozadju videti tudi Kevina v njegovi reševalni obleki.
Kaj se je dogajalo na južnem Atlantiku
Ko je Kevin prišel k sebi, je sporočil, kaj se je dejansko dogajalo na njegovi jadrnici. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti med 25 in 30 vozli. Valovi so dosegali višino 5 m. Plul je s hitrostjo skoraj 20 vozlov. Njegova jadrnica je pri tej hitrosti trčila s premcem navzdol v val in se dobesedno prelomila na pol. Imel je le nekaj sekund časa, da je pograbil svojo reševalno obleko in reševalni splav.
EPIRB se je aktiviral avtomatsko. Signal so preko sistema CROSS Griz Nez še isti trenutek prejeli v organizacijskem odboru v Les Sables d'Olonne. V tistem trenutku je bil najbližje Jean le Cam. Organizator ga je zaprosil, da se vključi v reševalno akcijo. Na njegovo lokacijo je priplul že ob 16.15 uri. Takoj sta vzpostavila vizualni in glasovni kontakt. Nemudoma se je lotil reševanja. Ker je na lokaciji pihal veter s hitrostjo 35 vozlov, je bilo več poskusov neuspešnih. Jean le Cam je obvestil organizatorja, ki je razširil reševalno akcijo in zaprosil še tri druge jadralce, da priskočijo na pomoč. Smer plovbe so nemudoma spremenili Boris Herrmann (Seaexplorer-Yacht Club de Monaco), Yannick Bestaven (Maître CoQ IV) in Sébastien Simon (ARKEA PAPREC). Organizator je pripravil reševalno akcijo. Trije jadralci so bili poslani na različne lokacije v obliki trikotnika. Podatki o poziciji EPIRB so bili slabi in niso oblikovali nobenega vzorca, zato niso vedeli njegove natančne pozicije.
Jean le Cam je med reševalno akcijo sporočil:
»Imel sem dobro pozicijo. Ko sem ga našel, sem mu povedal, da se takoj vrnem in da ni potrebe, da bi hitela. Plul sem le z glavnim jadrom in dvema skrajšavama. Veter je pihal s hitrostjo 30 do 32 vozlov. Morje je bilo podivjano. Manevriranje ni bilo enostavno. Vrnil sem se na lokacijo, kjer sem ga opazil, a ga ni več bilo tam. Iskal sem ga. Petkrat ali šestkrat sem se vrnil na lokacijo. To pomeni, da sem moral tudi tolikokrat prečiti. Ni bilo enostavno. Nisem ga več videl. Poklical sem organizatorja in povedal, da bom tam ostal do jutra, ker ga bom lažje našel podnevi. Ko sem bil na krovu, sem naenkrat opazil blisk. Žal je bil to le odsev, ki se je odbil z morske gladine. A bolj kot sem se bližal svetlobi, več sem je videl. Kako hitro v obupu človek preklopi v nerealnost. Jadrnico sem obrnil v veter. In takrat sem ga zagledal. Vprašal me je, ali se bom vrnil. Rekel sem, ne. Sedaj bova naredila to. Takrat se je jadrnica začela gibati nazaj in to prehitro. In je bil tam. Le dva metra za krmo. K sreči sem že prej pripravil rdečo reševalno vrv, ki je običajno na krmi. Vrgel sem jo proti njemu in k sreči jo je takoj ujel. Vrgel sem mu še reševalni obroč. Tudi tega je ujel. Potegnil sem ga k sebi in ujel se je za eno izmed prečk krmilnega sistema. In to je bilo to.«
Ko je Kevin Escoffier varno prišel na krov Jeana le Cama, je dejal:
»Se spomniš fotografij potapljajočih se ladij. No bilo je približno tako, samo huje. Jadrnica se je potopila v štirih sekundah, s premcem navzdol. Krma se je dvignila za 90 stopinj. Bil sem v krmarnici. Sklonil sem glavo. Prihajal je visok val. Imel sem čas, da pošljem eno sporočilo, preden je val uničil elektroniko. Bilo je noro. Jadrnica se je prelomila na pol. Videl sem že marsikaj, a to je bilo …«
Opomba:
V članku so nekatere različne informacije (dvojna, trojna skrajšava,...), ker informacije prihajajo v delih in se ponekod razlikujejo.
| < Reševanje jadralca v teku | Kako je Escoffier preživel brodolom > |
Foto: © Jean-Marie Liot/PRB
