Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

08.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Zajtrk. Danes sem se spomnil jajc. Mmmm kako bi prijala tri jajčka na oko. A na otoku ni jajc. Okoli mene kikirikajo petelini, vidim kure, jajc pa ni in ko pridejo le-te v trgovine, jih prebivalci pokupijo v nekaj minutah. Jajca z oskrbovalno ladjo pripeljejo z otoka Tongatapu, kjer je farma kokoši. Komaj čakam jutri, ko pride ladja. Morda jih pa le še ujamem. Odločil sem se tudi, da ne bom več pil tukajšnje deževnice, saj me že dva dni boli želodec. Vodo bom prekuhal, dal v njo kakšno vrečko čaja in pil prekuhano z okusom čaja. Upam, da ne dobim kakšne driske, potem bi to bil šele problem. Po lestvi moram dol z barke, potem prehoditi 80m do stranišča, s papirjem obrisati in obložiti desko, nato pa… imam vmes vse že trikrat v hlačah. Še sreča da je poleg stranišča tuš. Pa saj tudi če bi se že podelal v hlače, ne bi tega nikoli povedal ali napisal. Da sam sebe zatožim? To pa ne. Spomnim se, ko sem še hodil v osnovno šolo in sem pri zgodovini dobil enico. In to samo zato, ker me je učiteljica vprašala: »Jasmin kdo je v Sarajevu streljal na Franca Ferdinanda?« Seveda vem, Gavrilo Princip, ampak ji tega nisem povedal. To pa ne, špeckahla pa ne bom! No dovolj šale, zdaj bo treba delat. Dan se je že začel.

Preoblečem se in le s težavo sestopim po lestvi pod barko, bolj ko gledam kaj moram narediti, manj se mi ljubi začeti z delom. Ampak tako je, ko enkrat začnem, me težko ustaviš. Pred mano je trdo in garaško, ter umazano delo. Z brusilko moram zbrusiti kobilico od barke, vse do popolnega sijaja. Da bo železo svetlo kot da je novo. A bolj kot sem brusil, bolj sem prihajal do spoznanja, da to ni več kobilica, ampak je velika kot velika kobila. Nikoli ni bilo konca brušenja. In ko sem po štirih urah brušenja le končno zbrusil to železo, sem pobrisal prah z nje in jo premazal s kislino, da le-ta pride do zadnje pore, kjer je še malo rje. Nato sem počakal da se posuši, ter premazal z epoxi primerjem. Tako, zdaj se naj suši, ker še ni večer, nadaljujem delo in snamem eliso na pogonski nogi. Cink anoda mi zgleda še kar v redu in če ne dobim nove, ne bo nič narobe, obdržim staro. Jutri vse zbrusim in pripravim za nanašanje premaza.

Zvečer se po pol urnem tuširanju uležem na sedežno v salonu in si ravnam križ. Boli me, a kako me bo šele jutri, saj nisem več navajen garaškega dela. Zvečer si skuham dobro rižoto, nato pa napišem še ta blog in verjetno bom šel kar v posteljo. Morda bom kakšno uro prej zaspal.

09.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Prebudim se ob pol petih zjutraj in spanje mi nekako ne sede. Vse me boli. Vem, malo sem že iz forme za takšno delo in za takšne gibe. Malo še poležim in potem le vstanem. Kavica, ta moj Barcaffe, ta moj turkish coffee, ki me vsako jutro in vsako popoldne pocrklja. Da ga imaš ob sebi, ga piješ na Tongi, da ga pijejo in obožujejo tudi drugi jadralci, to nekaj pomeni.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Zjutraj se usedem na sposojeno kolo in se zapeljem v mesto. Moram odpeljati dve vreči oblačil, brisač in posteljnine v pranje. Vem da ne bo poceni, a kaj naj? Prijetna Angleža, ki sta se tu ustalila in odprla pralnico, se spomnita imena barke in malo pokramljamo. Pravita, da ravno danes nimata veliko dela in mi bosta vse oprala in dostavila v Boatyard. Bravo! Odpravim se po plin, saj ima kolo zadaj še prikolico, a plinarna ne dela, ker točijo plin iz velike ladje v zemeljske cisterne. Že drugič sem tam in plina še vedno nimam! Potem se zapeljem nazaj v mesto in na tržnici kupim nekaj sadja, čebule,…. paradižnika in paprike ne kupim, ker je predraga. Jajca zaman iščem, prodano. Grem v najbližjo trgovino in tam kupim jajca in kruh. Jajca so tako mala, da razmišljam, če so v njih nedonošenčki. Moram še v železnino po valjčke za barvanje in prednamaz za prvi nanos na trup barke. Trgovina je kitajska, roba s kitajske, kvaliteta pa made in PRC (People Republic of China). Samo ime so malo spremenili, da ni videti vse kitajsko.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Pripeljem se v Boatyard in takoj pričnem z delom. Kar nekaj dela me čaka. Najprej na fino zbrusim kobilico in nato zbrusim še pogonsko nogo. Vse skupaj premažem še dvakrat s pred namazom in se lotim še čiščenje tri krakega propelerja in ostalih stvari, ki spadajo k pogonu. Čas hitro teče in preseneti me avto, ki mi pripelje oprano, posušeno in zloženo perilo. Plačam opravljeno delo, čeprav v sebi po tihem preklinjam, saj pranje ni poceni. Lotim se dela in delam naprej. Potem še nalepim lepilni trak do roba, kjer bo konec antivegetativnega premaza. Na vrhu še nalepim strehico, če bi morebiti deževalo in ura je pet popoldan. Moram se stuširati in biti v barki, saj čez par minut pride mojster za hladilnik, ki je tudi hladilnik pričel spuščati dušo. Pride mojster, Rus Dimitrij in mi pregleda kompresor od hladilnega sistema in priključi instrumente. Pravi, da je še vse v redu, le plina ni kaj dosti v sistemu. Verjetno mi kje uhaja. Po eni uri, tudi hladilnik bolje hladi, spijeva eno pivo in se pogovarjava, kako je zašel sem, kako dela tukaj že dve leti in počasi razmišlja da gre drugam. Dela je veliko, denarja bolj malo, spoštovanja v tej zanikrni državi pa ni čisto nič. Pokliče po telefonu partnerko, tudi Rusinjo in ko se pripelje ter ga čaka da pride z barke, začne po rusko vpiti na njega. Ojoj Dimitrij, po moje boš moral tudi brez nje v tuji svet. Le kdo jo bo ves čas poslušal?

Naredim si še večerjo in ker me boli koleno,  spijem še en naklofen, morda me čez uro ali dve bolečina popusti. Zvečer pogledam en del serije Črna Jadra in se kasneje še lotim čiščenja druge kabine, a mi ne gre. Enostavno se uležem na sedežno v kopitu in zrem v strop, misli pa odtavajo tja daleč,…

10.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Ponoči sem bil utrujen, da sem kar v salonu na sedežni zaspal. Ob 4. Uri zjutraj me je prebudil dež in prestavil sem se v posteljo.

Ko sem se prebudil, sem končno prišel do zajtrka, katerega sem čakal, … pečena jajca na oko. Potem sem šel delat. Zunaj sem najprej malo zbrusil včerajšnji namaz z epoksi osnovnim premazom, potem pa sem še enkrat z njim premazal kobilico in pogonsko nogo. Zdaj pa še zadnje garaško delo, ki bo polno praha in ogromno se bo kadilo. Poleg tega pa bo več ali manj cel dan delo potekalo v posebni drži, ki ne bo dobra za križ. A delo se mora dokončati, saj naprej se brez tega ne da. Začnem brusiti spodnji del trupa barke in to traja in traja,…. Celih šest ur sem ga brusil. Brusilnik, katerega sem prinesel iz Slovenije, se je dobro obnesel vse do zadnjega kvadrata, ko je počasi začel puščati dušo. Še dobro, da je končal pri koncu, kaj bi bilo, če bi me pustil na cedilu sredi dela? Ko vse zbrusim, operem prah z vodo in počakam, da se vse posuši. Vmes pa skočim v trgovino po pred namaz za antivegetativni premaz. Nikjer ne dobim manjše količine pred namaza, zato moram kupiti velikega, en galon (3,78 litra). Upam, da ga bo še kdo rabil in mu ga bom lahko prodal, saj je precej drag, kot vse ostalo, kar potrebuješ za barko.

Vmes pride še Dimitriji, da pogleda kako mi dela hladilnik. Povem mu, da je enako kot včeraj in enako kot prej, pa mi ne verjame. Ko preveri se samo čudi. Vse dela, plin je, hladilnik pa opravlja funkcijo štedilnika, saj namreč namesto hladi skoraj greje. In kako naj zdaj dam v njega živila?

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Skuham si zelo pozno kavo, a vem, da bom zaradi nje lahko kmalu zaspal. Kasneje je na sporedu še večerja in za mano bo še en dan na Tongi. Nizek zračni pritisk je zunaj in v barko se je zagnala čreda krvosesov. Nič slabega jim nočem, a upam, da se bodo zastrupili od moje krvi. Morda je zaradi brušenja odšlo nekaj strupenega AF v moje telo in v kri.

11.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Včasih je prav težko kaj zanimivega napisati, saj v delu ni nič posebnega. Pač delaš in narediš kar moraš, kajti namesto tebe ne bo nihče drug naredil, poleg tega pa okoli sebe nimam nikogar, da bi mi pomagal. Imama tukaj dva jadralca, oba urejujeta svoji barki. John iz Kalifornije ter Ian iz Kanade. Oba sta starejša od mene po 12 let in oba imata na barki svoji ženi. Včasih si izmenjamo nekaj besed, kdaj pa kdaj drug drugemu preprimemo in prestavimo kakšno stvar, drugače pa se vsak drži bolj zase in dela, kolikor mu pač zdravje, leta in moči dopuščajo.

Po jutranji kavi in sadnem zajtrku se odpravim delat. Najprej moram celo barko, torej spodnji vodni del, ki sem ga brusil, premazati z osnovnim premazom, kateri mi bo spojil antivegetativni premaz, da se le ta kasneje ne bo luščil. Barvam, rumene barve je, in lepo viden. Pokriva spodnji sloj in prav lepo prijema. V navodilih piše, da je dovolj en tanek sloj, ki se suši 6 ur, nato pa je možno nanašanje AF na ta premaz. Kar dobri dve uri sem valjčkal in nanašal ta premaz na barko, nato pa sem jo pustil da se suši. Odšel sem do delavnice in kupil dve vezani plošči 50×50 cm, kateri potrebujem za police v omari. V moji kabini je velika omara, ki ima na eni strani police, na drugi strani pa je narejena tako, da se lahko obesijo v njo srajce na obešalnike in lepo visijo. Nemško, ni kaj! Ker teh fines ne potrebujem, se odločim, da naredim tudi tu police, saj imam oblačil kar precej in da se ne mečkajo, jih bom postavil na police. Police z vbodno žago razrežem na mero in spet po tihem preklinjam, kako to, da nimam s sabo še krožne žage. Hitreje bi šlo, a že tako imam orodja čez glavo preveč, ter s tem tudi preveč teže. Vrtalni stroj, vbodna žaga, mala kotna brusilka, velika polirka, kotna brusilka, baterijski vrtalnik, mali krožni brusilni stroj,.… A kaj ko to vso orodje od časa do časa potrebujem. Police še na roke zbrusim, potem pa jih prebarvam z lazuro za les. Kasneje še enkrat potegnem vse skupaj z nitro lakom in pustim, da se na soncu dobro presuši. Še dobro da imam kar nekaj barve v skladišču barke, da vsaj tega ni potrebno kupovati.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Pozno popoldne grem spet pod barko, se preoblečem v zaščitno obleko za barvanje, nato pa v antivegetativni premaz, katerega je cca 9 litrov, vsujem 300 gramov fino mletega bakra v prahu, ter vse skupaj lepo premešam. Zaveden sem in rad imam naravo, zato ne želim, da se alge in školjke vsaj nekaj časa prijemajo barke, zato jim bom pomagal s strupenim bakrom, ki v skupnem delovanju z antivegetativnim premazom deluje bolj strupeno. Dve uri in pol sem se trudil, da sem prebarval barko. No zdaj pa se mi že malo nasmiha. Barka ima lepo viden spodnji premaz in še dva takšna premaza jutri, pa bom spodaj končal z barvanjem.

Hitro se še stuširam in s kolesom odhitim v mesto, ker potrebujem nekaj čopičev, olje in še kaj. Prekolesarim 11 km in se vrnem na barko. Za kavo je prepozno, ampak eno pivo sem si pa danes res zaslužil, kaj ne? Še sreča, da se je telo navadilo napora, posebnih gibov, kateri se delajo nad glavo. Zvečer še pospravim po barki in potem že moram skuhati nekaj za večerjo. Pozno je že.

12.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Po res deževni in precej vetrovni noči, se zjutraj še pred sedmo uro prebudim. Nedelja je in čaka me delo, a vem, da se tukaj ne sme delati ob nedeljah. Je pa spet nekaj drugega, če ne bom ropotal s stroji, potem nihče ne bo vedel, da delam. Varnostnik pa tako ali tako sedi v svoji hišici, spi ali pa gleda TV.

Po zajtrku se odpravim na delo. Prebarvati moram še enkrat vodni del barke z antivegetativnim premazom. Nanašanje drugega sloja antivegetativnega premaza ali AF, traja kar nekaj časa. Včasih niti ne vem, kje sem končal, saj je tu temperatura več kot 26°C in se nanos zelo hitro suši.  A po dobrih dveh urah valjčkanja le zmagam in končam delo. Potem se odločim in prinesem še štiri stojala za podlaganje barke, katera držijo barko ob straneh. Hitro vse skupaj postavim med že obstoječa stojala in potem obstoječa premaknem za pol metra, da sem lahko zbrusil in prebarval zaplate, katere prej nisem mogel zaradi stojal. Najprej po zbrušenih mestih namažem osnovni rumen premaz. Nato vse skupaj pustim sušiti in zvečer, ko bo čas, namažem še vodni del barke, kakor tudi te zaplate.

Popoldan se lotim še oprane posteljnine in oblačil, vse lepo zložim, ter sortiram v omare in plastične zaboje. Kar nekaj je teh oblačil in lepo je videti, ko je vse lepo oprano in dišeče. Oprane so tudi brisače, okrasne blazine in dve deki. Zdaj pa še obesim samo zavese in privijačim pasove za zavese. No te je dobila vlaga bolj kot druge stvari in kljub pranju ostajajo pikasta. Morda pa je to novi vzorec, da ne bodo zavese čisto enobarvne.

Zvečer res namažem še zaplate, nato pobarvam še vodno linijo, oz. cca 80 cm daleč, prebarvam še enkrat celo kobilico in krmilni list, nato se lotim še premca in… in zaključim barvanje za naslednji dve leti, morda celo za tri leta. Vse pospravim, se stuširam in si v barki nalijem za en prst viskija. Zaslužil sem si ga, da nazdravim sam sebi, ker mi pač gre vse po planu.

Ves čas si pišem na listič, kaj še moram nabaviti in kaj narediti. Upam, da se mi do četrtka zjutraj izide, ko bi rad bil spet v vodi, a to je komaj še tri dni. Morda pa

13.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Slabo sem spal, nekako ne morem dlje spati in kar nekaj delov telesa me boli. Vstanem in si grem skuhat kavo. A je ne spijem, kajti nekdo trka na barko. Pogledam in vidim Keena. On dela tukaj v Boatyardu in se ukvarja z aluminijem in inoxom. Potrebujem inox cev premera 26 mm in dva nastavka, katera bom potem pritrdil kot nosilec za cev, kateri drži vetrni generator. Izmeri in gre nazaj v svojo delavnico in dokler skuham še njemu kavo, se vrne. Odreževa, zavrtava in pričvrstiva. Nosilec je narejen. Med pogovorom posluša glasbo, saj brez nje ne more. Ljubitelj je rocka in rad ima reggae. Spijeva kavo, se pogovarjava in ko mu plačam račun, odhiti v svojo delavnico. Dela ima na pretek, kljub temu da je drag. A je edini tukaj in daleč naokoli.

Potem se še sam spustim po lestvi in naredim dela, katera imam napisana na listku. Namažem in popravljam namazan AF, ker odstranjujem nosilce. Zbrusim še prekitan in z epoksijem premazan propeler, ter ga potem prebarvam s posebno barvo za elise. Sveti se, kot bi bil iz trgovine. Sprehodim se še do glavne pisarne, da se dogovorim, da bi šel v četrtek v vodo. Ne gre in ne gre. Lahko sem pa drugi na vrsti v petek popoldne, ko bo največja plima. Ahhh, zdaj pa sem malo razočaran, kljub temu, da imam za svoje delo precej časa.

V tem razmišljanju me na telefon pokliče Bill in se s kolesom odpeljem v  mesto. Vožnja po levi mi ne dela več preglavic. Upssss.! V križišču sem na levi, zavijem pa kot da sem na desnem pasu. Đasmine! Sreča, da ni bilo veliko prometa, pa sem odvinkaril, kot v tistem videu, ko tip v Indiji z motorjem prevozi rdečo luč in naredi štalo v že tako gostem prometu velemesta.

Pridem do kolega, spijeva kavo, se malo pogovoriva in že letim po trgovinah iskati ventilator za v hladilnik. No potem mi en tip pove, da naj obiščem lastnika lokala Tropicana, on mi bo pomagal. In res, možakar mi najde ventilator prave velikosti, je rabljen, a dela. Prva poceni stvar na Tongi! Pokličem najcenejši taxi v mestu in Moala me odpelje do plinskega terminala, kjer kupim 13 kg težko jeklenko za plin s plinom. Regulatorja nimajo, a ga menda prodaja vsaka trgovina v mestu. Plin z jeklenko je res poceni, sploh če primerjam cene pri nas. Tako izvem od taksistke, da drži država roko nad elektriko, plinom, vodo, ter osnovno hrano. Tu cene oblikuje država in ne dovoljuje, da bi se oblikovale po svoje. Vse ostalo je luksuz in cene se prosto oblikujejo in nastavljajo. Po avtomobile hodijo na Japonsko, potem na Novo Zelandijo in nekaj tudi v Avstralijo, a pri slednji so avtomobili najdražji. Vsak drug avto v mestu ki ga srečaš ima razbito sprednjo šipo. Kako to? Največkrat je kriv kokos, ki pade s palme, nato pa tudi kak otrok, ki vrže kamen. Nasmehnem se in sva že na cilju. Pripeljala me je do kolesa, ona pa mi bo odpeljala plin do Boatyarda in mi ga odložila pred barko.

Skočim še v trgovino, v železnino, nato se odpeljem do barke. Najprej plin. Iz barke odstranim dve mali 3 kg veliki jeklenki ter veliko jeklenko iz  F. Polinezije. Ta balast gre stran in ne bom jo več vozil s sabo. Novo jeklenko postavim v bokaporte v kokpitu na mesto, kjer je stala stara. Notri gre, paše kot ata na mamo. A se ne zapro vrata, kajti na vrhu je zaščita, nekako približno tako kot pri naših jeklenkah. Tuhtam in natuhtam. Ne počnite tega kar sem jaz naredil!!! Vzamem najtanjšo rezalko in jo montiram na kotni brusilnik (flex). Nato pa odrežem zgornji nosilec pri ventilu ob polni jeklenki. Večkrat sem sicer hladil in ventil zavaroval z mokro krpo. A sem na koncu le odrezal in če pišem blog, potem je vse v redu. Zdaj se tudi vrata zapirajo. Potrebujem še debelejšo cev, kajti priključek na varnostnem ventilu je veliko debelejši. Jutri bom, danes ne grem več v mesto.

V mestu sem kupil eno cink anodo, katero moram namestiti na kobilico. Ker nimajo okroglih, sem vzel eno večjo in jo bom odrezal na pol, ter potem privijačil na mesto. Uff, kako težko se reže cink in kako zamasti ter maže rezalko. Na koncu je rezalka le še za v smeti. Privijačim še to anodo in že je noč. Sledi tuš in ko bom prižgal luč, bom spet imel družbo domačih živali, komarjev. Seveda pa še pregledam hladilnik, kako sedaj hladi, ko je ventilator v njem. Čisto druga pesem. Na otip je vse hladno. Kako pa je z vsebino? Vzamem pivo in si ga nalijem. Paše, res paše po napornem in vročem dnevu, ki ga je zagrelo sonce na dobrih 28°C.

 

  < Tihi ocean - (Pričetek plove 2019)        Tihi ocean (Splovitev) (prihaja 22.5.2019)

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Komentarji