Korčula, Stracincica

Drugi dan našega raziskovanja otoka je bil namenjen obisku severozahodnega dela otoka. Iz Vele Luke smo se odpravili do najbližjega zaliva Plitvine, ki je oddaljen le eno navtično miljo. Ob našem zadnjem obisku v zalivu ni bilo plovk. Tokrat je bilo nameščenih osem. Zaliv je del luškega območja Vela Luka zato zanj ni podeljena koncesija, sidranje pa lahko zaračunava luška uprava, ki seveda to tudi počne. Zaradi tega je sidranje na lastnem sidru prepovedano vse do obale in 150 m na odprto morje. Povsem enako je z zalivom Gradina, ki je še eno navtično miljo bolj zahodno. Oba zaliva imata veliko skupnih točk. Valove v njima povzroča maestral, ki tu piha iz smeri zahoda proti vzhodu. Ker se ponoči morje na odprtem ne umiri, čeprav maestrala več ni, v obeh zalivih ponoči valovi. Če bi raje prespali v zalivu, kjer bo noč bolj mirna, se odločite za sidranje v zalivu Stračinćica (slika zgoraj), ki je severozahodno od zaliva Gradina. Zaliv je bolje zaščiten proti zahodniku. Za sidranje je najbolj primeren severni del, kjer so globine med 2 in 7 m. V peščenem dnu sidro drži dobro. Obala je skalnata. Če želite privezati tudi krmo plovila, boste hitro našli primerno privezno mesto. Zaliv Stračinćica je najbolj zahoden zaliv otoka, ki je še naseljen. Drugi zalivi proti zahodu, kot tudi otok Proizd, niso naseljeni.

Naslednji zaliv na poti proti zahodu je Meja. Je dobro zaščiten proti zahodu. V njem je velik betonski pomol, ki pa je namenjen vojski. Pristajanje na njem je prepovedano. Med zalivom Meja in Tarita je postavljena ograja, ki preprečuje dostop do zahodnega dela otoka, ki je v celoti namenjen vojski.

Prehod Vrca med otokom Proizd in Korčulo

Korčula, Vrca

Na skrajnem severozahodnem delu otoka je majhen otok Proizd. Med otokoma je približno 300 m dolg prehod z imenom prehod Vrca, v katerem je globina 4 m. Ta globina je le na sredini prehoda, proti obali pa hitro pade pod 3 m. Če niste prepričani, da boste pluli po pravi poti, potem se raje odločite, da plujete zahodno od otoka Proizd. Ko preplujte prehod, bodo globine v smeri severovzhoda hitro narasle na 40 m.

Otok Korčula je dolg dobrih 45 km, v najširšem delu pa je širok dobrih 6 km. Najvišji vrh otoka je Kom, ki meri kar 569 m. Zato so obale otoka večinoma zelo strme in globine morja hitro naraščajo. Severni del ima sicer številne majhne zalive, ki pa niso dobro zaščiteni pred vetrovi. Zalive na severozahodu otoka doseže maestral, ki piha iz severozahoda, nato pa trči ob visok otok in spremni smer in piha skozi Korčulanski kanal v smeri zahoda proti vzhodu.

Korčula, Tankaraca

Zalivi Tankaraca (slika desno), Žukova in Prihonja so navtično manj obljudeni. V vseh je možno sidrati na globinah med 2 in 10 m. Dno je peščeno in ponekod poraslo z morsko travo. Če se boste odločili za prenočevanje na sidru, je velika verjetnost, da boste tudi v sezoni v zalivu sami. V vseh zalivih so le zasebne hiše, kjer poleti oddajajo apartmaje. Iz zalivov do Vele Luke vodi ozka asfaltirana in ovinkasta cesta. Gostiln, trgovin in podobnega v nobenem izmed teh zalivov ni. Če nadaljujemo s plovbo proti vzhodu, bomo takoj za zalivom Prihonja opazili ozek globok zaliv Prapatna. V njem je sidranje prepovedano, ker je položen električni kabel do otoka Hvar.

Korčula, Prigradica

Naslednjih 10 navtičnih milj ni primernih zalivov za sidranje. Zaliv Bristva, ki je oddaljen 8 nmi, vas bo razočaral. V njem je ladjedelnica in okolica ni prav nič vabljiva, kaj šele romantična. Le 2 nmi vzhodno pa je prva luka na severozahodni strani otoka z imenom Prigradica. Luka je dobro zaščitena pred zahodnikom in ima valobran, ki luko ščiti pred vzhodnimi vetrovi. V luki je možno pristati na notranji strani valobrana. Preostali del obale je zaseden s plovili domačinov in prepleten z vrvmi. Če se odločite za bočno pristajanje na obalo, se prepričajte, da se ne boste zapletli v katero od vrvi. V luki so samopostrežna trgovina in več restavracij.

Če vas ne mika prenočevanje v luki in bi raje sidrali v zalivu, Potem bo treba prepluti vsaj še 8 nmi. Osrednji severni del Korčule nima primernih zalivov za prenočevanje. Prvi zaliv, kjer lahko sproščeno sidrate, je Rasoha, ki je od Prigradice oddaljen 8 nmi ali pa Babina, do katere bo treba prepluti 10 nmi. Rasoha je globok zaliv. Odprt je le proti zahodu. Dno je peščeno in v delih poraslo z morsko vegetacijo. V peščenem delu sidro drži dobro.

Korčula, Babina

Čeprav je primeren za prenočevanje, smo se odpravili do sosednjega zaliva Babina, ki je še 2 nmi bolj vzhodno. Zaliv je večji, globlji in bolje zaščiten proti zahodu, od koder je pihal rahel veter. Zaliv nas je takoj navdušil. Večina morskega dna je peščenega. Med zaplatami poraslimi z morsko vegetacijo je enostavno najti peščeno dno in spustiti sidro. Sidro se hitro vkoplje in drži dobro. Zaliv je dovolj velik in globine so primerne za varno prenočevanje. Krme ni bilo treba privezati na obalo. V zalivu je le majhna luka za manjša plovila domačinov. Ker ni nobene gostilne, smo za večerjo poskrbeli sami. S sončnim zahodom je prenehal pihati rahel maestral. Morje se je povsem umirilo. Vremenska napoved za naslednji dan je bila ugodna. Za zahodni in vzhodni del Korčule je bil napovedan severnik, ki naj bi pihal s hitrostjo do 15 vozlov, za osrednji del pa večinoma brezvetrje.

 

Prvi video posnetki Korčule iz zraka

 

 < Prihod v Velo Luko   Severovzhodna Korčula >