Zaradi evropskih sankcij proti Rusiji in za uvoz ruske nafte so proizvajalci in ladjarji našli način, kako prevažati nafto na daljše razdalje in kako prikriti njeno poreklo.
Pretakanje surove nafte z ladje na ladjo ni nekaj novega. Običajno se izvaja na območjih, ki so zaščitena pred močnimi vetrovi in visokimi valovi, da se prepreči možnost onesnaženja morja. Od kar pa so uvedene sankcije za uvoz ruske nafte v Evropo, pa se je začelo dogajati, da se pretakanje goriva izvaja na odprtem morju. Eno takih prečrpavanj se je zgodilo konec prejšnjega meseca v Atlantskem oceanu na razdalji 700 nmi od zahodne obale Maroka.
Manjši tankerji, ki polni surove nafte priplujejo z Baltskega morja, se z večjimi tankerji srečajo v Atlantskem oceanu, kjer pretočijo nafto. Njihova kapaciteta je bistveno manjša od kapacitete supertankerjev. Zato morajo opraviti tudi do tri prevoze, preden napolnijo en supertanker, ki v tem času čaka na poziciji.
Ali bo ta nafta res odplula na nove trge v oddaljene kraje, kot to obljubljajo ladjarji ali pa bo zgolj izgubila poreklo in pristala na evropskih tleh, pa bomo videli zelo kmalu.
