 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
78. dan - Mallorca: Portocolom (izlet z avtom)
Vstaneva malo bolj po hitrem postopku, saj bodo rent-a-car kmalu odprli in izkoristiti je treba cel dan. A smo Gorenjci, al ne.
No, pa tudi veliko ogledov imava v načrtu. Zjutraj občasno rahlo dežuje, vidljivost ni najboljša in hribi, kamor sva namenjena, so v oblakih.
Ceste na Mallorci so dobre in najin mali Peugeotek pridno nabira kilometre. Spotoma nenačrtovano zavijeva v Ariany, ker je bil pač od daleč videti simpatično tam na vrhu hribčka. Od blizu je še lepši. Star samostan na vrhu je center mesteca, ostale hiše ga obkrožajo. Hiše so kamnite, uličice ozke in vse skupaj je zelo urejeno. Pravi kontrapunkt modernim španskim turističnim naseljem. Bila sva edina turista. V mestecu ni niti ene turistične trgovine s (plastično) kramo ali hitro prehrano. Ni lokalov. Ni nič, kar bi kvarilo idilično spokojnost starega naselja. Srečala sva en avto. Dišalo je po zeliščih in cvetju.
Nazaj v dolino.
Severno obalo bova tokrat videla le iz avta, saj nama vreme ne dopušča plovbe okrog Mallorce. Kdaj drugič. Drugi kraji name niso naredili takega vtisa (morda z izjemo Alcudije).
Saj tu in tam je kakšna zanimiva ali stara cerkev, utrdba, obzidje ali palača, včasih cele mestne četrti, vendar je povsod preveč ljudi in instant ponudbe. Vmes sem šel še k frizerju, a bi skoraj ušel ven. Tako umazanega salona še nisem videl. Pri nas bi ga inšpekcija takoj zaprla. No, ostrigel me je Azijec še kar dobro. Gorske ceste so impresivne in okolica divja. Ta del je bil še najbolj zanimiv. Tu bi s kakšnim bolj poštenim avtom lahko res užival v ovinkih, a še dobro, da sem imel le ubogo kljuse. Vsaj nisem zbil kakega kolesarja, ki jih je tam veliko.
Nekaj več pa v slikah.
Danes nismo pluli, z avtom pa naredili dobrih 250 km.
79. Mallorca: Portocolom - Laguna del Salobra
Vreme se je malo umirilo in čas je, da zapustiva laguno Portocoloma.
Natočiva še nafto, ki je v Španiji cenejša kot v Italiji. Črpalka je v luki. To je drugič, ko tankamo od Monfalcona (2000 milj), prvič sem v Italiji natočil le 100 l.
Če bi točil v kanistre iz črpalke za avtomobile (ki je oddaljena 20 m), bi prihranil 6 evrov pri 200 l nafte. No, tako škrt pa spet nisem. Cene goriv se v Španiji prosto oblikujejo in zato je pač nafta na navtičnih črpalkah nekaj dražja. Če bi imel licenco za profesionalnega ribiča, bi pa točil pol ceneje (brez dajatev).
Premaknila se bova bližje Palmi za kasnejše boljše izhodišče za naslednje otoke.
Plovba je v začetku bolj počasna, saj je vetra premalo in motorsailamo. Čez kake pol ure lahko ugasneva motor in imava zajtrk.
Na barki je najina rutina prehrane taka: takoj zjutraj spijeva vsak po dve veliki beli kavi. Zajtrk imava kasneje – včasih šele blizu poldneva. Potem vmes pojeva nekaj sadja (med sadje štejem tudi izdelke iz hmelja in brinovih jagod). Pozno kosilo združiva z večerjo, po navadi okrog šestih ali sedmih zvečer. Poleti, ko je vroče nekako ne moreš ves čas nekaj jesti.
Po zajtrku Lili še opere en stroj perila. Kot zakleto se je nad nas spravil oblak ravno takrat, ko je stroj delal na polno. Naš inverter občasno počepne, in če sije močno sonce zdrži (ker dela 220 V iz 14 V), če pa ni sonca, ga pa meče ven (ker dela 220 iz 12 V). Vseeno smo žehto uspešno zaključili. Kmalu objadrava svetilnik na Cap de Ses Salines, najbolj južno točko Mallorce in obrneva na severozahod. Še nekaj milj in ob pol štirih vrževa sidro v krasnem zalivu z imenom Laguna del Salobra – čeprav to ni nobena laguna. Je širok, precej odprt zaliv z dolgo peščeno plažo.
Na plaži je na suhem ena večja jahta – očitno posledica nedavnih hudih neviht. Sem bral, da je bilo na kopnem na Mallorci osem mrtvih. Tudi precej bark je pometalo na suho. No, midva sva jo na srečo takrat odnesla le z razsutim vetrnim instrumentom, nekaj potrganih vrvic in Lilikinim povečanim sovraštvom do vetra in valov. To zadnje zdravimo z gin-tonikom, a zdravljenje poteka počasi. Končno sva spet sidrana v kristalno čisti turkizno modri vodi. Danes sva presegla 2000 preplutih milj, odkar sva pred dvema mesecema odvezala štrike in zaplula najini avanturi naproti.
Danes prepluto: 21 NM, skupaj 2005. Motor ima 5596 ur (1 nova).
80. Mallorca: Laguna del Salobra - Platja Magaluf
Zjutraj je bilo skoraj mraz! Temperatura je padla na 22 °C. Sonce je sicer hitro pogrelo zadevo blizu 30, ampak tole zjutraj je pa že dišalo po jeseni.
Za danes je napovedanih 5 vozlov vetra s severovzhoda. Piha 12 vozlov z zahoda. No, ja. Očitno je za Baleare težko napovedati veter, saj redko zadenejo.
To nama omogoči prav lepo jadranje ob celem otoku mimo Palme do zalivov na zahodnem delu otoka. Sonca je dovolj, da vmes delava pitno vodo iz morja. No, dela jo najin Spectra Watermaker, jaz samo pritisnem na gumb.
Letos sem naredil servis watermakerja in sem pri tem skoraj doktoriral. Servisni kit vsebuje 60 strani navodil in na stotine tesnil, oringov, ventilov in podobne krame ter par kosov orodja. Stane pa 700 evrov. Pa še toliko za novo membrano in nekaj filtrov.
Voda iz morja je bolj plehkega okusa – nekako kot deževnica. Manjkajo ji minerali, fosfati, klor in umazanija, ki smo jih vajeni pri vodi iz pipe doma.
Ker delam vodo z elektriko iz sonca, bi lahko rekel, da je ta voda zastonj. No, ja če upoštevamo investicijo, življenjsko dobo in servisne in rezervne dele (membrano, filtre, kemikalije ...), stane liter vode približno 3 cente (6 evrov za en 200 l tank). Tu ni upoštevana investicija v sončne celice, kontroler celic in akumulatorje.
Morda se to zdi veliko, a nikoli nama ni treba kupovati ustekleničene vode za pitje in kupovati vode sumljivega porekla po marinah in bencinskih črpalkah. Tudi na daljših prečenjih (recimo Atlantik) se lahko tuširamo in umivamo s sladko vodo.
Razsoljevalnik ti odpre nove možnosti in nudi udobje.
Zvečer sem splezal na jambor in znova namestil pokvarjen vetrni merilnik. Smeri ne kaže, a vsaj jakost meri. Ko dobim rezervno elektroniko, bom popravil.
Sidrava v zalivu, ki je bil pred 100 leti lep, danes pa je na obali polno hotelov, apartmajev in lokalov, v vodi pa preveč ljudi in igrač. Voda pa je kristalno čista.
Zvečer imava zaliv skoraj samo zase.
Danes prepluto: 24 NM, skupaj 2028. Motor ima 5597 ur (1 nova).
81. Mallorca: Platja Magaluf - Ensenada de Santa Ponsa
Popravek: Včeraj sem se zmotil pri računanju. Cena litra vode iz watermakerja je 3 cente. Sem že popravil včerajšnji dnevnik.
Ko sva včeraj čez dan sidrala, izjemoma nisva zategovala sidra, saj sva računala, da se proti večeru, ko se dnevni gumenjaki umaknejo, morda presidrava na boljšo lokacijo. Zvečer se nama je lokacija zdela kar OK, zato samo zategneva verigo.
No, hočeva jo zategniti, ker na nizkih obratih je še držalo, na 1600 pa je popuščalo. To je problem dna, kjer je nekaj mivke čez skale, vmes pa so šopi trave. Tako dno včasih daje občutek, da si dobro sidran, ko se veter okrepi, pa vidiš, da ne drži. Sicer ni napovedanega močnega vetra, a napovedali so možnost ploh in neviht. Takrat pa za kratek čas dobro pihne. Raje ponoviva vajo sidranja. Tokrat drži kot pribito. Na 2000 obratov niti ne mrdne.
In zjutraj tudi vidim zakaj: zataknila sva namreč nevrisan podvodni kabel.
Z masko, plavutmi in kosom vrvi se potopim k sidru (na srečo sva sidrana v le 6 m globine), pretaknem vrv skozi luknjico za zvračanje sidra in se dvignem na površino. Z vrvjo potegnem sidro izpod kabla, Lili ga dvigne na barko in lahko odplujeva.
Vetra ni (tokrat so celi zadeli), zato motorirava do širokega zaliva Ensenada de Santa Ponsa. To je najbližje izhodišče za pot na Ibizo. Španci so celo obalo precej pokvarili z masovnim turizmom in ta zaliv ni nobena izjema. Apartmaji in hoteli, kamor ti nese oko. Cel dan se malo guncamo, samo ne vem, ali od vseh neštetih gliserjev, ki vozijo mimo, ali pa swell tolče v zaliv. Verjetno je kar kombinacija obojega. Mallorca ima prav neugodne lokalne vetrove. Ravno dovolj je velika, da ustvarja svoj termični veter (ki piha čez dan z morja proti obali in ponoči z obale na morje). Hkrati je gorata (1400 m), kar povzroča precejšnje katabatične vetrove, za povrh pa leži na direktni poti mistralu in drugim vetrovom, ki so posledica generalnega gibanja zraka.
Ta kombinacija daje nenavadne rezultate in samo lokalci vedo, ali pa še oni ne, kako bo kje pihalo.
Ko ti teta po VHF-kanalu prebere vreme v stilu: »Mallorca za naslednjih 12 ur: Veter severovzhodni (NE) 3 do 4 (bofore), možno lokalno 5 do 6, ponekod jugozahodni (SW). Možnost ploh in neviht,« potem res ne veš, v kateri zaliv bi se skril.
Večkrat smo tu v preteklosti vstajali sredi noči in bežali iz zalivov, ki so bili prej mirni, potem pa so se notri začeli valiti veliki valovi. Tu je morje veliko. Kjer sem trenutno sidran, je odprto vse od jugovzhoda do jugozahoda. 200 milj daleč je sama voda.
No, upam, da bova nocoj dobro spala, jutri pa na pot na Ibizo. Upam, da bo vetra ravno prav.
Danes prepluto: 11 NM, skupaj 2039.Motor ima 5600 ur (3 nove).
82. Mallorca: Santa Ponsa - Ibiza: Badia de Sant Antoni
Zbudim se. Zunaj je še tema. Po navadi imam pri roki telefon, da pogledam uro. Danes ga nimam. Možgani začnejo procesirati – naj vstanem in pogledam, kako smo obrnjeni, kam piha, koliko je ura, kaj pravi sidrni alarm ... ali naj se raje obrnem in odspim še eno kitico. No grem pogledat uro. Saj je že skoraj sedem!
Kako se je dan že skrajšal. Tu imamo isti čas kot v Ljubljani, a smo precej bolj zahodno, zato se zdani občutno kasneje.
Bom kar vstal in gremo. Dvignem glavno jadro in sidro in odmotoriram. V zalivu je bilo nekaj vetra. Ko pridem ven, ga bo več.
Napaka. Bolj, ko se oddaljujem od obale, manj je vetra. In več valov. Zagotovo ga bo več, ko zavijem okrog rta.
Napaka, še vedno nič pametnega. 6 vozlov vetra v krmo pomeni nič vetra, ko se premikamo 6 vozlov.
Valovi pa konkretni. Kozarci in posoda se premetavajo po omaricah, zibamo se kot na rodeu. Glavno jadro razgraja levo in desno, tolče, nabija, škripa, se zateguje ... a učinka od njega ni nobenega.
Celo uro se mučim, in upam na veter, na koncu obupam in ga spustim.
Kmalu zatem se veter okrepi. Veter se dela norca iz mene.
Spijeva kavico (narediti kavico v takih valovih je umetnost), potem razvijeva jadra.
Prognoza pravi, da bo veter čez dan malo upadel, zato se jasno okrepi.
Velikim valovom, ki prihajajo z vzhoda (posledica močnega vetra iz Marseillesa, ki se okrog Mallorce obrnejo), se pridružijo še valovi s severa (posledica vetra iz Barcelone). To skupaj naredi 'prijetno' kombinacijo zmešanega morja.
Na srečo zdaj dovolj piha, da jadra zmanjšajo rolanje na vzdržno raven.
Pasaža je hitra, hitrosti po GPS-u nad 8 in po valu navzdol nad 9, včasih nad 10 niso redke. Po valu navzgor gre počasneje. Okrog 5. Ko skrajšava (najprej glavno na prvo krajšavo, potem genovo nadomesti mali solent, potem gre glavno na drugo krajšavo), hitrost ne pade kaj dosti. Edino po valu gor je malo počasneje.
Napovedano je, da bo sonce hitro razgnalo jutranje oblake, a se to ne zgodi. Občasno rahlo prši iz oblakov, ki se še kar bohotijo. Pa ne dežuje dovolj, da bi opralo barko od vodnega pršca. Ne, sol samo razmoči in prerazporedi.
Vsake toliko skoči na palubo razposajen val, ko združita moči vzhodna in severna komponenta. Najin cilj je danes Cala Portinax, na severozahodni obali, ki je dobro zaščitena pred (napovedanim) valom z vzhoda. Ko se bližava cilju, vidiva notri nekaj bark. Jambori opletajo, kot bi se sabljali. Očitno severna komponenta vala najde pot v sidrišče. Ven pribeži ena jahta. Vsekakor ne greva sem. Plan B. Naprej.
Severozahodna obala Ibize je fjord-rt-fjord-rt-fjord-rt. Obala so zelo visoki klifi. Temu primeren je veter, ki piha čez otok: 5-20-5-20-5-20.
To bi bil super trening za uigravanje regatne ekipe. Po dva na vsako jadro, in delaj miško. A ne za kruzerje v letih, kot sva midva. Naravnam jadra za 20 (da me ne podre vsakič, ko pridem mimo rta) in vžgem motor (da se ne ustavimo, kadar nam rt pobere veter in piha le 5 vozlov).
Tako je bolj udobno in malo po šesti zvečer sidrava v zalivu Badia de Sant Antoni, najbolj zaščitenega sidrišča na Ibizi za te valove. Swell še vedno najde pot v zaliv, a je vzdržno. Tu bi prav prišel tisti zaliv s Sardinije, ki bi ga Lilika spakirala in vzela s seboj.Zvečer pogledava novo vremensko napoved. Huh, očitno naju ne marajo. Če hitro ne spokava od tu, bo še zanimivo.
Dokler so rdeče barve le na Predict Windu še gre, ko pa je zyGrib ves v temno rdečih barvah, je pa konec zabave (tam je rdeča nad 40 vozlov).
Danes prepluto: 68 NM, po logu 76, skupaj 2107.Motor ima 5604 ur (4 nove).
| < Isola Piana - Majorka - Portocolom | Ibiza – Španija > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
