Pomer

V Medulinu sva spala dobro, le komarji so naju nadlegovali, ker nekaj časa nisva imela vključene kemijske zaščite, potem so dali mir. Za silo lovim WiFi iz kampa, in ker mi T2 zdaj računa ves internet, pogovore in SMS-e (predolgo sva že zunaj Slovenije) surfam po netu kot obseden na zalogo, namesto da bi šel pravočasno spat. Ugotovim le to, da bi bilo bolje spati, kot prebirati bedarije. 

Ponoči je malo deževalo, a ni padlo veliko dežja. Za silo je spralo barko, a pričakujemo, da bo več dežja v prihodnjih dneh, tako da za spiranje soli ne bo problema. Čez dan se prestaviva v Pomer, prej se še dobro skopava. Danes je delno oblačno, a voda se mi sploh ne zdi tako mrzla. Sidrava za otoček Premanturski, nedaleč od dvigala marine Pomer. Tu sva dobro zaščitena pred jugom in drugimi vetrovi, ki se lahko pojavijo v naslednjih dneh. Pot je bila zelo kratka, manj, kot 2 milji. Za tako pot se nama ni dalo dvigati jader, saj skoraj ni pihalo. Max veter bil 7 vozlov, na sidru piha v času sidranja 5, zvečer je čista bonaca. tule sva povsem pri miru, kot bi bila na kopnem.

Danes sva se dobila s Sašom in preživeli smo nekaj prijetnih uric. Sašo je vedno poln zanimivih zgodb, pa še avto ima tule v Pomerju in naju je peljal v trgovino. Lepo od njega. Tale resna trgovina na celini je čisto nekaj drugega, kot male trgovinice na otokih. Tukaj recimo prodajajo paradižnik, ki še ne gnije in solato, ki je videti v redu. Na otokih se vidi, da se sezona končuje in poskušajo prodati tisto, kar jim je še ostalo, novih stvari pa ne naročajo veliko.

Vremenarji pravijo, da vreme ne bo najboljše. Pravijo, da bo deževalo, obstaja možnost neviht, pihal bo kar močan jugo. Verjetno bova kak dan še ostala tukaj, saj jugo na zahodni strani Istre ni najbolj prijeten, tule pa sva tako zaščitena, da bi lahko preživela kak manjši hurikan.

 

< Medulin   Pomer 2.del >

 

Tomaž Pelko  
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron