Vstanem ob sedmih in sem presenečen nad tišino. Nič ne piha, nič ne žvižga okrog barke. Tako je tudi napovedano. Odlično. Vržem oko na barometer. O, lepo je zrasel čez noč. Kar takoj gremo! Pustim admiralico, da še malo poležava, jaz pa prižgem instrumente in motor in dvigam sidro.
Malo me skrbi, kako ga bom dobil ven. Ni šlo takoj, dobre četrt ure sem ga majal, preden sem ga lahko dvignil. Če je sidro močno vkopano v gosto blato, ga je težko kar dvigniti. Tu je treba času dati čas. Napnem verigo, da je povsem navpična in malo počakam, da valovi in teža barke delajo zate. Vmes jaz še malo napenjam verigo z nogo. Ko malenkost popusti dvignem še nekaj cm, pa spet in spet.
Tule sva bila cel teden in imela vetrove nad 40 vozlov. Ni čudno, da smo tako zabetonirani. Medtem ko motoriram proti Kamenjaku, dvignem glavno jadro – nisem prepričan, ali ga bom danes sploh potreboval. Napovedani so šibki vetrovi iz raznih smeri. A že blizu Kamenjaka začutim sapico, ki obeta. Od Fenolige naprej se da jadrati. Odprem še flok in ugasnem motor. Heron kar oživi od veselja, da spet jadra in pluje s 5 do 6 vozli hitrosti do Verude, kjer veter omaga.
Verjetno je bil to ostanek burinčka, ki je pihal s kopnega na morje. Od včeraj je ostalo še nekaj valov s severa, a ti postajajo vedno manjši in ne ustavljajo barke preveč, saj so dolgi in položni.
Pulo in Brione premotoriramo, potem pa spet ujamemo nekaj vetra. Admiralica je medtem seveda že vstala in v koktipu pijeva kavico, medtem ko Istra lahkotno potuje mimo naju in nama razkazuje svoje čare. Mesta se vozijo mimo naju, kot na razglednicah. Mi pa malo jadramo, malo motoriramo, kakor pač piha ali ne piha. Ko preplujeva mimo zadnjih otočkov nad Vrsarjem, Yanmar začne pokašljevati. Pravi, da na hlape ne gre več naprej, pa pika. Prej sem že pripravil 20 l kanto nafte, ki jo zlijem v rezervoar in ga potolažim, saj nama že nekaj časa kaže, da je žejen. Namenoma sva čakala, da nafte zmanjka, saj sedaj točno vem, koliko nafte še imam. Če bi tistih 20 l natočil že prej, ne bi vedel, kdaj bo zmanjkalo in bi bil zadnji del poti precej živčen. Zdaj pa točno veva, koliko ur še lahko motorirava.
Ni nama treba na črpalko na Hrvaškem, zlahka prideva do Slovenije in (upam) ujameva zadnji dan regulirane cene 1 evro za liter. Tule je nekaj dražje. In če že moram plačati davke, jih raje plačam v Sloveniji, kot na Hrvaškem. Tale nafta v kanti je bila še iz Gibraltarja – slabe pol evra za liter.
Ob pol šestih popoldan sidrava v Dalji, po preplutih 47 miljah. Za to sva porabila 10 ur lahkotne priobalne plovbe v šibkih vetrovih. Na sidru piha 2 vozla vetra, čez dan je bil max 14 vozlov navideznega vetra. Pravega verjetno cel dan ni bilo čez 10 ali največ 11 vozlov, pihal pa je pretežno s severa in severozahoda.
Spet imava vročo vodo in tuširanje in umivanje glave je bil pravi užitek. Zvečer sem naredil še servis na motorju. Malo sem prekoračil časovnico za menjavo olja, a mislim, da ni nič narobe, saj od zadnje menjave še ni eno leto, veliko ur pa sva naklepala, ker smo včasih motorirali tudi po 10, 20 ali več ur naenkrat, motoriram pa pri relativno nizkih obratih. Časovni interval za menjavo olja mora pokriti tudi hujše obremenitve, mi motorja ne priganjamo prehudo.
| < Pomer 7. del | Debeli Rtič > |
| Tomaž Pelko | |
 |
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
