Zjutraj je veter začel slabeti in na Thindri so kmalu zagnali motor, midva z Dušanom pa sva še nekaj ur lovila sapice v jadra in vztrajala pri hitrosti med štirimi in petimi vozli, zato nama je norveško-švedska posadka dopoldne počasi pobegnila naprej. Vremenska napoved za naslednje dni je bila kar ugodna z vetrom iz severnih kvadrantov, nobenih zelo močnih vetrov ni bilo v napovedi, trenutne sapice severozahodnika pa naj bi že popoldne zamenjalo dvajset vozlov severnika in severovzhodnika.
Ni se nama mudilo, a ko je hitrost Skokice v šibkem vetru padla pod tri vozle, sem vseeno zagnal motor. Plovba je bila takoj hitrejša in motor je hkrati napolnil tudi akumulatorje, saj sončne celice v zadnjih oblačnih in meglenih dneh niso naredile kaj dosti elektrike. Lenobno plovbo skozi meglice po mirnem morju sva izmenično izkoristila za počitek in spanje.
Veter naju je popoldne od zadaj spet dohitel in se postopoma okrepil nad dvajset vozlov. Razvila sva jadra, genovo razpela na tangun in vse hitreje metuljčkala proti jugozahodu. Thindro sva po nekaj urah dohitela in jo prehitela. Preko radijske postaje smo se pogovorili o načrtih za prihodnje dni in o formalnostih v Nomeju ob vstopu v ZDA. Za Norvežane bo vstop v Ameriko bolj enostaven, saj imajo vsi na krovu ameriške vize, midva z Dušanom pa viz v preteklih mesecih na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani nisva uspela dobiti. Za ZDA sva oba pridobila elektronsko vizo, vendar je za prihod v Ameriko z lastnim plovilom potrebna še dodatna viza. Ko sem se spomladi prijavil za vizo, sem izpolnil vse zahtevane formularje, vendar je poleg plačila zajetnega zneska za pridobitev vize potreben tudi pogovor na veleposlaništvu in potem tam za nekaj tednov pustiti še potni list, da vanj nalepijo vizo. V zadnjega pol leta mi v dneh, ko sem bil doma, na veleposlaništvu ni uspelo dobiti prostega termina za pogovor, po katerem bi bil lahko še dva tedna brez potnega lista. Izjeme žal niso želeli narediti, zato zdaj v ZDA prihajava brez vize.
V poročilih jadralcev iz preteklih let sem videl, da na Aljaski zelo spoštujejo jadralce, ki k njim pridejo preko Arktike skozi Severozahodni prehod in zato so vizo tam lahko izjemoma dobili tudi ob prihodu v ZDA. Na to izjemo sem nekako računal oziroma upal tudi v najinem primeru, če pa ne bo uspelo, nama v skladu z mednarodnim pomorskim pravom ostane tudi še možnost neškodljivega prehoda skozi ameriške teritorialne vode do Kanade.
Pred nekaj dnevi sem ob odhodu iz Kanade v skladu s predpisi preko elektronske pošte najavil najin prihod v Ameriko in od CBP (Customs and Border Protection) dobil odgovor z navodili, da se, dokler v Nomeju ne urediva viz in vstopnih formalnosti, v ZDA v kakšnem zalivu lahko ustaviva le v primeru nevarnosti. V Nome bo oficir CBP prišel po štirinajstem septembru, zato bova morala tam nekaj dni počakati, da se oficir vrne iz Anchorage-a in nama uredi začasne vize. Tega odgovora sva bila oba z Dušanom vesela, saj nama je odpiral vrata za čisto legalen vstop v ZDA, kakšen dan počitka v Nomeju pa se nama bo po desetih dneh neprekinjenega jadranja zagotovo prilegel.
Popoldne se je zjasnilo in veter se je okrepil nad 25 vozlov, valovi od zadaj pa so se postopoma dvignili nad dva metra. Valovi so zibali barko in jadra so vse bolj opletala, zato sva smer jadranja spremenila za trideset stopinj in veter potem v jadra lovila nekoliko bolj s strani. Jadra so se umirila in barka je pospešila nad devet vozlov. Obrate z vetrom sva potem preko popoldneva, večera in noči delala na vsakih nekaj ur, da se nisva preveč oddaljila od smeri proti Beringovem prelivu. Skokica je v takšnih razmerah kar hitra in Thindra je do večera izginila za obzorjem za nama.
Hladno jasno noč nama je popestril polarni sij, ki je svoje zelene zavese in meglice kar nekaj ur premikal preko zvezdnega neba.
| < Arktični ocean 2. del | Misija zaključena 2. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
