Miran Tepeš - Avstralija

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

25.4.

Včerajšnji deževni dan smo se dopoldne potepali po središču Adelaide in obiskovali trgovine, dokler me ni postalo strah, da bom na kreditni kartici prekoračil limit, potem pa smo se odpeljali proti severu proti sušni srednji Avstraliji. Prav nenavadno se je bilo voziti v dežju po neskončnih sušnih ravnicah in opazovati skromno sušno rastje zalito z obilico vode izpod neba.

Vmes sem malo podcenil porabo goriva našega najetega avta, kakor tudi razdalje med bencinskimi črpalkami in smo morali ponoči pretakati gorivo iz naše rezervne kantice, da smo prišli do 250 km oddaljene prve črpalke, prenočišče za čez noč pa smo bolj po sreči dobili v vojašnici letalskega oporišča Woomera. Vsi moteli ob poti so bili bodisi zasedeni ali pa zaradi pozne ure že zaprti.

Današnji dan je bil veliko lepši, cesta skozi avstralsko divjino pa neskončna. Na cesti smo srečevali tovornjake s po več prikolicami, ob cesti so se izmenjavale savana, stepa, polpuščava in spet savana, dokler se popoldne nismo pripeljali do Alice Springsa, zelenega aboriginskega mesteca v rdečem vročem centru Avstralije.

Gregor je zvečer prišel do "stejka", o katerem je sanjal zadnje tri tedne nekoliko bolj špartanskega življenja.

26.4.

Nadaljevali smo s potepanjem po notranjosti Avstralije in na vrsti sta bila dva najbolj obiskana bisera: Uluru in Kata Tjuta. Prvi je znameniti zaobljeni rdeči monolitni hrib iz peščenjaka, drugi pa kopica zaobljenih hribov iz konglomerata z vmesnimi globokimi kanjoni. Želja je bila splezati na te hribe, a to so svete gore avstralskih domorodcev in povsod so opozorila, da plezanje ni dovoljeno, zato smo ostali v dolini in si od spodaj pasli oči na rdečih in vijoličnih skalah.

Dan smo zaključili v rudarskem mestecu Coober Pedy, kjer kopljejo opale. Prespali smo v starem rudniku pod zemljo, kjer so v podzemnih rovih naredili priložnostne sobe s posteljami. Udobja sicer ni veliko, je pa bilo malo drugače.

28.4.

Iz Coober Pedy-ja nas je pot vodila proti jugu, proti Skokici. V dveh dneh smo se na toplem severu že toliko razvadili, da se nam je z vsakim kilometrom prevoženim proti jugu zdelo vse hladneje. Pokrajino, ki so nam jo prvi dan zakrivali nalivi in potem noč, smo si sedaj cel dan lahko ogledovali v sončnem vremenu. Težko bi rekel, da smo veliko zamudili, saj se je ravnica in polpuščava okoli nas raztezala na stotine kilometrov naokoli, pa vendarle so jo na naši poti občasno popestrili manjši hribčki in prekinjala obsežna slana jezera. 

Dež pred nekaj dnevi je v zeleno obarval tudi grmičke v sušni pokrajini. Današnji dan je bil namenjen počitku, rekreaciji in preganjanju kengurujev po hribih nad obalo.

Zvečer se odpeljem v Adelaido po Maksa, novega jadralca na Skokici, jutri zjutraj pa se izkrcata Zlata in Gregor.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 3. del                               Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 5. del (prihaja 18.4.2018)

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

   

Z vetrom
AKCIJA - 33%

 Proti soncu Proti Avstraliji  Veliki trije

Komentarji