Foto galerija

Ladjedelnica Abeking & Rasmussen je najavila gradnjo prve jahte, ki bo na svojem krovu imela pokrito teniško igrišče.

V navtični industrije super jaht oblikovalci pogosto predstavijo smele projekte, ki nikoli ne ugledajo sveta in ostanejo zgolj na papirju oziroma v računalniku. Da bo idejni projekt postal realnost, izvemo šele, ko je projekt prodan in ladjedelnica prične izdelovati plovilo oziroma, ko je plovilo splovljeno..

Prejšnji teden je ladjedelnica Abeking & Rasmussen objavila splovitev super jahte Aviva, ki v dolžino meri 98 m. To je največja jahta, ki so jo kdajkoli izdelali v tej ladjedelnici. Kupec je angleški milijarder, ki je več kot očitno ljubitelj tenis in brez njega ne bi mogel niti na svojih počitnicah na jahti.

Aviva, kot se imenuje jahta, je komajda ujela prvo polovico največjih 100 jaht na svetu. Oblikoval jo je angleški oblikovalski studio Reymond Langton. Tudi za njih je bil to največji dosedanji projekt. Pri snovanju jahte so želeli zagotoviti čim večjo prostornost v notranjosti jahte in nekaj manj v zunanjosti, ki bo namenjena uživanju na soncu. Zaradi vseh svojih lastnosti, je morala ladjedelnica Abeking & Rasmussen izdelati poseben ponton s katerim so jahto splovili.

Jahto so izdelali v 33 mesecih po podpisu pogodbe. Kupil jo je Joe Lewis, angleški milijarder, ki naj bi po Forbesovi lestvici tehtal okrog pet milijard ameriških zelencev. To je že njegova četrta jahta. Pred tem je bil lastnik »miniaturne«, zgolj 68 m dolge jahte, ki so jo izdelali v isti ladjedelnici in je bila do sedaj njihova največja jahta. Joe Lewis je investitorki magnat, ki svoje jahte že dolgo časa uporablja za svoj dom in svojo pisarno. Stalna uporaba ga močno loči od večine lastnikov super jaht, ki so zelo redko na njih.

Jahta ima izjemne plovne lastnosti in vgrajene najnovejše sisteme za stabilnost tako med plovbo, kakor na sidru. Z izjemnim oblikovanjem, so uspeli zagotoviti 20% nižji hidrodinamični upor plovila. Za pogon so zato potrebni manj močni motorji, zmanjšana je poraba, najvišja hitrost plovbe pa vseeno znaša kar 20 vozlov. Za pogon ima vgrajen hibridni sistem. S hitrostjo 11 vozlov lahko pluje samo s pogonom na električne motorje.

Poleg številnih malenkosti, jahto nedvomno loči od konkurence teniško igrišče. Dolgo je 20 m, široko 10m strop pa sega 6,65m visoko. Dimenzije sicer niso ustrezne za organizacijo Wimbledonskega turnirja na vodi, a Lewis, bo kljub temu lahko vadil svoj servis tudi med plovbo. Kljub temu, da volumen jahte meri  5000 GT, pa so morali notranjost prilagoditi teniškemu igrišču. Ne le da je na jahti teniško igrišče, gre za največji »telovadni prostor«, ki je bil do sedaj zgrajen na katerikoli izmed jaht. Je večnamenski. Mreža se lahko odstrani in lastnik ter gosti kakor tudi posadka, lahko odigrajo tudi kakšno tekmo v malem nogometu ali drugem športu. Športna dvorana je osvetljena z lučmi na stropu. Je na sredini ladje in sega vse do samega dna jahte. Poleg dvorane je z mrežo zaščitena klubska soba, da kakšen zgrešen forehand ali backhand ne bi poslal žogice med gledalce ob pitju šampanjca ali konjaka. Po navedbah ladjedelnice, naj bi lastnik izjavil: »To je najboljše teniško igrišče na svetu in pika!«

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Treba bo naprej, treba bo zapustiti otok Bonaire in preko otoka Curacao zapluti do zadnjega otoka skupine ABC, Arube. Tako Jasmin zapusti otok in se po pasatu, ki mu piha v krmo z močjo 20 vozlov, spusti do otoka Curacao, kjer v zalivih na sidru dvakrat prenoči in potem zapluje še do Arube. Veter je bil tokrat malo močnejši kot so ga napovedovali. K sreči so bili valovi manjši, prihajali pa so naravnost v bok jadrnice Indigo. Zaradi bočnih valov je bila plovba »very rolly«. Kasneje je padel še dež in prekinil lepo vreme s soncem, ki je bilo napovedano za cel dan. A po devetih urah in preplutimi 58 NM je Jasmin dosegel svoj dnevni cilj Arubo, kjer se bo malo ustavil, spočil in kasneje nadaljeval plovbo do Paname.

Najprej je moral opraviti obvezno prijavo na otoku. Takrat je postopek potekal malo drugačna kot na drugih otokih skupine ABC. Ker je Aruba poznana po množičnem navalu turistov, ki prihajajo s turističnimi in luksuznimi križarkami, se je moral pred vplutjem v »pristanišče« po radijski zvezi na kanalu 11,  javiti tamkajšnjim oblastem in najaviti svoj prihod. Lokalne oblasti pristanka ne dovolijo v kolikor svojega prihoda predčasno ne najavit. Po prejemu le-tega je moral z barko vpluti do rumeno označenega mesta in jo privezati na pomol. Pristajanje ni bilo enostavno. Na jadrnici je sam, na obali nobene pomoči, veter pa je pihal s hitrostjo preko 20 vozlov. Tukaj uradniki pridejo do barke, kjer se opravijo administrativni postopki. Izpolniti je moral nekaj obrazcev. Ta čas sta uradnika sedela vsak v svojem vozilu, ter klepetala in tipkala po svojem telefonu. Ko jima je predal izpolnjene obrazce, sta odšla v svoji pisarni, ter se kmalu vrnila s potrjenimi dokumenti. Čeprav je Jasmin mislil, da bo tukaj postopek prijave dolgotrajen, je uspel vse urediti v slabih 45 minutah. »I love Aruba!« Odplul je na sidrišče pred mestom Oranjestad in se zasidral. Zaradi močnih vetrov, ki so pihali v zalivu je v vodi spustil verige kar za 8 kratnik globine. Sidranje pred mestom Oranjestad je izjemno nezanesljivo. Na morskem dnu je kamnita plošča, ki je pokrita s komaj 30 cm debelo plastjo mivke in nekaj trave. Tukaj je res potrebno imeti dobro sidro in spustiti veliko verige. Nekoliko višji val lahko že od vetra napeto verigo preveč dvigne, zaradi česar se lahko sidro izvleče iz morskega dna.

Aruba je zelo majhen otok. Dolg  je vsega 30 in širok komaj 9 km. Je zelo gosto naseljen saj na njem živi preko 100.000 prebivalcev. Veliko površine zasedajo tudi številni hoteli, ki so zasedeni preko celega leta. Dan, ko je pristal Jasmin, je na otok priplulo še več potniških križark, ki so na otok pripeljale preko 8.000 turistov, željnih ogleda tega karibskega bisera. Prav v času od januarja do aprila je na Arubi najvišja sezona. Plaže posute z belim peskom so oblegane, povsod je slišati glasbo, restavracije so ob večerih polne in ljudje so na večerji.

"Danes je tu še poseben dan. Vsak torek na otoku organizirajo Bombini festival glasbe, hrane in ročnih del. Da je večer v Oranjestadu še bolj barvit od barvitih svetlobnih napisov, luči in še česa drugega, skrbi mavrični  avtobus imenovan Kuku Konuku. Vsak večer vam organizirajo ogled mesta in nato vas odpeljejo na nepozabno večerjo. Največja specialiteta pa so jedi iz morskega psa.", je po obisku otoka povedal Jasmin.

  < Sam prejadral Karibsko morje 8. del            Sam prejadral Karibsko morje 10. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

19.4.

Lepo in hitro smo jadrali skozi noč in bili pred avstralsko obalo že sredi dneva, ko je veter opešal in smo si zadnjih nekaj ur do Portlanda spet pomagali z motorjem.

Pred vhodom v luko so nam tjulni in delfini pripravili sprejem in Zlata jih je navdušeno opazovala ter lovila in nekaj celo ujela – na srečo le s svojim fotoaparatom.

Portland je industrijska luka za pretovor debel in sekancev, v vogalu pristanišča pa je našla svoj prostor tudi marina, kjer smo popoldne privezali Skokico. Po ukazu kapitanke je bil prvi opravek danes na obali obisk picerije. Za jutri popoldne je napovedan prehod deževne fronte, zato si bomo tukaj privoščili dodaten dan za počitek, potem pa nadaljevali pot proti zahodu. Vremenske napovedi za prihodnje dni ne obetajo veliko vetra, zato bo potrebno dopolniti tudi zaloge goriva na barki.

20.4.

Portland je pristaniško mestece z deset tisoč prebivalci. Na eni strani so luka in velika tovarna za predelavo aluminija, na drugi strani mesteca pa polja in kmetije.

Noge smo si dodobra pretegnili med tekom in sprehodom, potem pa je začelo deževati in ni hotelo nehati, zato smo se popoldne odločili, da že danes odjadramo naprej proti zahodu. Če zaradi dežja že moramo čepeti na barki, je vendarle bolje, da se barka vmes premika, pa še hitreje bomo prišli do lepšega vremena.

Kmalu po izplutju smo prišli do vetra in severovzhodnik je na odprtem kar dobro potegnil, da smo krepko skrajšali jadra. Z bočnim vetrom hitro in poskočno jadramo v noč. Na palubi je zaradi dežja seveda mokro, notranjost barke pa je še suha in tako bosta ponoči vedno dva od nas na suhem. Nastradal bo le tisti, ki bo dežural.

21.4.

Še en kisel, siv, meglen jesenski dan je za nami. Nalivi so nas ponoči sicer prešli, vendar je nebo nizko in vseskozi nekaj prši z neba.

Veter je zjutraj precej popustil, da smo morali čez dan večino poti premotorirati, le popoldne je bilo zahodnika dovolj, da smo lahko orcali proti severozahodu.

Pod večer smo se za krajši sprehod ustavili  v turističnem kraju Robe za enim od redkih rtov, ki nudijo vsaj malo zavetja pred oceanskimi valovi. 

22.4.

Ponoči se je postopoma zjasnilo, vetra pa je bilo žal bolj malo, da je jadrom skozi noč moral pomagati motor, da smo se dovolj hitro premikali.

Počasi se pomikamo vse bolj proti severu in smo že na 36 stopinjah južne geografske širine, zato je sonce sredi dneva že postalo dovolj toplo za kratke rokave. Zapihal je tudi vzhodnik, da smo lahko ugasnili motor in hitro jadrali do Kengurujevega otoka, kjer smo v zalivu za rtom spustili sidro in šli na otok preveriti, ali si zasluži svoje ime.

Med tekom do svetilnika na rtu sem potem zares videl kar dosti kengurujev in ovc.

Zvečer se je veter še okrepil in s skrajšanimi jadri smo adjadrali še 25 milj naprej do marine St. Vincent v zalivu Wirrina, kjer sem se dogovoril za privez za prihodnji teden. V črni noči smo našli prehod med visokimi valobrani. Kar dosti smo bili na morju pretekle dni in en teden jadralskega premora mi ne bo škodil.

23.4.

Zjutraj smo lahko ugotovili, da se naša marina nahaja sredi narave, bogu za hrbtom.

Najbližje naselje in trgovina sta oddaljena 15 km in prav tako avtobusna postaja, kar štiri ure pa sem potreboval in štirikrat sem moral presesti na drug avtobus, da sem prišel do 90 km oddaljene Adelaide in avtomobila, ki smo si ga tam rezervirali, saj bližje izposojevalnice avtomobilov nismo našli.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del                              Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 4. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA - 33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije

Invictus 370 GT je novost iz italijanske ladjedelnice Invictus Yacht. Trenutno izdelujejo osem različnih modelov med 19 in 37 čevlji. Vsi so odprti čolni z osrednjo konzolo. Moderno oblikovanje, najkvalitetnejši materiali in najnovejša tehnologija so prednosti, ki to ladjedelnico loči od povprečja.

Invictus 370 GT je odprt čoln s centralno konzolo. Po potrebi mu lahko dodamo trdo streho. Gornja polovica premca je zašiljena nazaj, zaradi česar ima plovilo unikatno in na prvi pogled opazno obliko. Plovilo sega v luksuzni razred  in ponuja številne možnosti prilagajanja potrebam kupca. Številni elementi, ki jih je možno prilagoditi so prava redkost pri tej velikosti plovil. Plovilo ima pri dolžini 11,4 m hidravlično kopalno ploščad, ogromna sončna ploščad preko celotnega premca, bočne stranice, ki se lahko odprejo in ustvarijo teraso in še bi lahko naštevali. Takoj ko stopimo na plovilo, vidimo, da nič ni bilo prepuščeno naključju. Materiali so dobro izbrani in vsi detajli so izdelani izjemno natančno. Plovilo ima dolge bočne linije, ki jih dodatno poudarja dolgo bočno okno. Običajno ga vidimo le pri večjih jahtah, pri Invuctusu pa so jih vgradili v mnogo manjše plovilo. Podobo je tudi s kopalno ploščadjo. Je velika, hidravlična in potopljiva.

Krmarjeva konzola je centralna. Bočni prehodi s premca na krmo so na obeh straneh. Krmarju je namenjen velik udoben sedež, ki je prilagojen sedenje ali stanju med krmarjenjem. Ima tudi bočne zaščite, ki omogočajo krmarju stabilno namestitev in enostavno krmarjenje tudi pri bolj razburkanem morju. Poleg krmarjevega sta še dva enaka sedeža za dva sopotnika. Da gre za plovilo višjega cenovnega razreda opazimo pri uporabljenih materialih. Poleg številnih elementov iz visoko poliranega nerjavnega jekla je na krovu veliko usnjenih detajlov.

Na krmi je prostorna sedežna garnitura s hidravlično zložljivo mizo. Namenjena je šestim osebam. Naslon sedežne garniture na krmi je zložljiv. Če ga spustimo povečamo sončno ploščad na krmi in jo povežemo s sedežno garnituro.

Kuhinja ima svoje mesto za krmarjevim sedežem. Skrita je pod ličnim pokrovom, ki nikakor ne da slutiti, da se pod njim skriva umivalnik, štedilnik in tri omarice. Uporabimo jih lahko za shranjevanje ali pa vgradnjo dodatnega hladilnika ali ledomata.

V podpalubje vstopimo na levi strani komande konzole. Izbiramo lahko med dvema razporeditvama. Dve sobi z dvojnima ležiščema ali eno sobo in enim salonom. Ker se krmna kabina razprostira preko celotne širine plovila imamo lahko eno veliko posteljo, ki pa jo po potrebi razdelimo na dve postelji. Leva ostane dovolj velika za namestitev dveh oseb. Na plovilu lahko udobno prenočijo trije oziroma pet oseb. Pod krovom je še kopalnica z ločeno tuš kabino, velika garderobna omara in 200 l hladilnik.

Plovilo je trenutno dobavljivo z dieselskimi motorji. Izbiramo lahko med različico z dvema Volvo Penta motorjema D4 s po 300 KM ali dvema Mercruiser motorjema 4.2 V8 s po 370 KM. Za močnejšo različico se je smiselno odločiti, kadar plovilu dodamo dodatno težo, kot je hidravlična platforma, generator, razsoljevalnik in podobno težko opremo. Testno plovilo je bilo opremljeno z močnejšo različico. Pri 3000 obratih motorjev je razvil hitrost 30 vozlov, poraba pa je znašala 120 l dieselskega goriva na uro. Pri 4000 obratih je plovilo doseglo najvišjo hitrost 40 vozlov.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Le 6 NM stran od otoka Curacao, leži otok Klein ali mali Curacao. Pravzaprav je to nenaseljen otoček in največja turistična točka Curacaoa. Čeprav otok meri komaj nekaj več kot 1,5 km²  je na njem svetilnik, nekaj turističnih koč iz lesa in palmovih listov, katere so odlična in edina senca proti močnemu soncu.

Otok ima čudovito in na oko skoraj neskončno plažo iz bele mivke. Voda je v priobalnem pasu v širini 50 m kristalno čista in turkizna. Globina v tem delu ne sega več kot 8 m, nato pa se strmo spusti v modre in temne globine. V teh globinah je veliko podvodnih jam, najbolj poznana in od potapljačev obiskana pa je Shark Cave, ki leži na 47 m globine. Pravzaprav je otok raj za potapljače.

Jasmin je priplul na otok sredi dneva, ko so bile vse boje že zasedene, zato je začasno sidral prav na robu, kjer se dno strmo spušča v globino. Sidro je sicer dobro prijelo v peščeno dno, a ker je spodaj pod peskom kamnita plošča se je zavedal, da je to sidranje lahko samo začasno in ob res lepem vremenu in mirnem morju, kakršno je bilo ob tem času. Najbolj srhljivo se je bilo spustiti po stopnicah iz barke v vodo. Pravi, da mu je malo žal, da je gledal film »Deep blue«, ki ga je spominjal prav na to globoko modrino in misel na jamo morskih psov, ga res ni pustila ravnodušnega. A nekako je moral priti do plitve in turkizne vode, zato je film in morske zveri izpustil iz scenarija ter se prepustil lepotam tega otoka. Sam otok ima čudovit in barvit podvodni svet. Na stotine tropskih rib vseh velikosti in oblik so Jasmina pri snorkljanju navdušile. Fotografiral in posnel je vse to in z navdušenjem spremljal vsak gib rib, morskih skatov, morskih listov, rakov in drugih živali. Najbolj so ga navdušile želve vseh velikosti, katerih je kar precej in mirno plavajo ob ljudeh. Ker je otok zaščiten od ribolova se ribe ne bojijo ljudi in so bolj ali manj navajene na njihovo prisotnost. Ob tolikšni količini rib je Jasmin večkrat pomislil, koliko rib bi lahko imel na krožniku, če bi jih lahko s podvodno puško lovil. A tokrat bo na jedilniku kaj drugega in se je moral zadovoljiti z obrokom brez ribe.

Čez dan je na otoku vsaj pet ali več turističnih ladij in katamaranov, ki pripeljejo turiste na ta »sanjski« otok. Več sto ljudi izniči ta čar otoka, sploh zaradi hrupa ljudi in seveda zaradi glasne glasbe, ki se razlega iz teh velikih plovil. Turistom je potrebno ugoditi z glasbo, ugodjem, hrano in pijačo, če so jim že zaračunali 60 USD po osebi za celodnevni obisk otoka. Pozno popoldne, ko ni razen kakšne jadrnice ali katamarana morjeplovcev, pa postane otok spet sanjski. Čudoviti so sončni zahodi, čudovit je pogled na to neskončnost, na to vodo v katero pade sonce in ga za ta dan ugasne. Zvečer je na otoku mir, sliši se le rahlo šumenje vala, ko se dotakne peščene obale.

Če Curacao ne bi imel tega otočka, ne bi imel niti fotografij čudovite plaže. Vsaj nekaj, kar je popravilo oceno celega otoka Curacao, vsaj nekaj, kar se splača obiskati. Zato je Jasmin na tem otoku ostal kar nekaj dni in se prepuščal lepotam tega Antilskega bisera.

  < Sam prejadral Karibsko morje 7. del           Sam prejadral Karibsko morje 9. del > 

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

Pripravite se za leto 2018.  Novost iz tovarne BRIG je - EAGLE 6. V 2018 zaplujte z novim ultimativnim šest metrov dolgim gumenjak kateri ponuja veliko užitkov na vodi ter edinstveni  slog.  Eagle 6 je najnovejša različica iz najprestižnejše linije proizvajalca Brig. Novi Eagle se ponaša s kar nekaj novostmi kot so boljše plovne lastnosti, prostornost in udobje.

Tehnični podatki:

• Dolžina: 595 cm
• Širina: 240 cm
• Teža 550 kg
• Št. oseb: 10
• Premer tubusov: 51
• Št. komor: 5
• Minimalna moč motorja: 90 KM
• Maksimalna moč motorja: 150 KM
• Rezervoar za gorivo: 121
• Rezervoar za vodo: 39
• Kategorija: C
• Cena: od 19.900€ z ddv

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Ljudje se na sidriščih spoznavamo, obiskujemo in tako se zgodi da kaj kmalu slišiš kakšno bahavo zgodbo nemškega morjeplovca, anekdoto para iz Brazilije, žalostno življenjsko zgodbo solo jadralca iz Švice… Tako smo tudi skupaj najeli avto in se z najetim avtom odpeljali raziskovat otok.

Curacao je največji otok Nizozemskih Antilov in leži med otokoma Bonaire in Aruba. Dejansko je cel otok nizek in nima hribov in planin, čeprav je najvišja točka otoka nekje nad 370 m nadmorske višine. Med iskanjem sanjskih plaž s palmami in belim peskom smo več ali manj naleteli na razočaranje. Ena od takšnih plaž se nahaja v mondenem in dragem resortu Santa Barbara, druga plaža je spet privat in se imenuje Porto Mari. Najbolj luksuzna plaža naj bi bila Papagayo Beach, plaža ima vse kar si lahko turist zaželi, celo bazen s slano vodo točno nad morjem. Vse ostalo pa je neka mešanica peska, kamenja in mivke. Sidrišča za nas morjeplovce so, a jih je na celem otoku zelo malo, najbolj znana pa so Fuik Baai, Spanish Water, in Santa Cruz.

Na otoku je ena največjih rafinerij nafte iz Venezuele, katera zavzema dobro šestino otoka. Rafinerijaa je dober in ključen vir zaposlitve in osnovnega dohodka za prebivalce Curasaa.

Letališče Hato je na SV delu otoka in je precej zasičeno z letalskimi prihodi in odhodi. Največ letal prihaja z družbo KLM iz domače Nizozemske. Letala od tu  pa letijo tudi na vse strani sveta.

Ceste podobne slovenskim cestam. Kar je hitrih cest so lepo urejene in označene, stranske ceste pa so bolj malo vzdrževane in večinoma vozijo skozi naseljena območja. Vozi se po desni strani, kot v Sloveniji, avtomobili so več ali manj japonski ali korejski, nekaj pa je tudi večjih ameriških poltovornjakov. Šoferji so umirjeni in nihče ne divja, kot je to v navadi v Evropi.

Gostišča, bari in restavracije so večinoma polni turistov, ponudba pijače in hrane pa je raznolika in lahko rečem da kar dobra. Morda je največja pripomba vseh nas morjeplovcev ravno v pivu… imajo ga več vrst, steklenice pa so zelo majhne, saj merijo 8 Fl ali po naše 237 ml!!! Cena pa je odvisna od lokacije in lokala. Piješ ga lahko za 2 do 5 USD po steklenički. Hrana je večinoma pripravljena na žaru ali kot oni pravijo na BBQ.

Moje skromno mnenje je, da če Curacao izpustite iz načrtov potovanj, ne boste storili nič narobe, kajti na tem otoku res nisem videl nič posebnega in dih jemajočega. Veliko lepši in boljši, predvsem pa cenejši je otok Bonaire.

  < Sam prejadral Karibsko morje 6. del            Sam prejadral Karibsko morje 8. del  >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

14. april

Jadranje okoli juga Tasmanije je kar živahno, vreme pa pestro. Včeraj sem izbral Surprise bay, da bi v zalivu prevedrili napovedano hladno fronto, pa je ta zvečer v zaliv privršala z nalivom in s 40 vozli južnega vetra. Seveda smo morali pobegniti iz zaliva, v noč, na oceanske valove. Čez 3 ure smo našli boljsi zaliv in v njem mirno prebili ostanek noči. Danes jadramo skozi plohe in se skušamo mimo JZ rta prebiti do zaliva Port Davey. Avstralci morju južno od Avstralije in zahodno od Tasmanije pravijo Južni ocean in se Indijski ocean začne šele zahodno od Avstralije. Geografi pri nas v šolah učijo, da je meja med Pacifikom in Indijskim oceanom južno od Tasmanije, Južni ocean pa je južno od 60. vzporednika južne geografske širine. Po naše smo mi zdaj iz Pacifika zajadrali v Indijski ocean, po avstralsko pa v Južni ocean.

15. april

Včeraj smo se z deževnega juga Tasmanije prebili na zahodno stran in lepo jadrali do Port Davey-a. Na številnih čereh in otočkih ob obali so se lomili zajetni valovi, ki so prihajali z juga Južnega oceana. Port Davey je slikovit, globok in razvejan zaliv v katerega zavetrnem zalivčku smo prebili popoldne, ki smo si ga popestrili z vzponom na hrib nad zalivom. Zvečer smo odjadrali naprej proti severu, saj sem želel čim bolje izkoristiti napovedani zahodnik, a je veter sredi noči preveč opešal in zagnati sem moral motor. Po nekajmetrskih valovih smo se potem guncali do jutra, ko nas je začel ustavljati severni veter. Družbo na poti so nam delali albatrosi in ponavljala se mi je zgodba izpred nekaj let na južnem Pacifiku. Ko sem albatrose le opazoval, so ti čudoviti oceanski jadralci letali tik nad valovi le nekaj metrov od barke, ko pa sem v roke vzel fotoaparat, so odleteli v daljavo. No, nekaj slik mi je na skrivaj vendarle uspelo posneti. Popoldne smo se pred oceanskimi valovi umaknili v zaliv Macquarie, ki ima kar precej zapleten vhod skozi ožine in čez plitvine. Navionicsove karte so bile dovolj natančne, da na plitvinah nismo obtičali. Barko smo za čez noč privezali v Strahanu.

16. april

Po deževni noči je jutro v Strahanu vendarle postalo dovolj prijazno za sprehod ob obali zaliva, potem pa je spet začelo pršiti z neba in smo odvezali vrvi s pomola. Zapustili smo najbolj deževen kraj na Tasmaniji, vsaj tako pravijo vremenske statistike. Po dvournem slalomu med stebri in svetilniki, ki označujejo plovno pot med čermi, otočki in plitvinami, smo zapluli na odprto morje. Južni ocean nas je pozdravil z navzkrižnimi valovi, zato si prvih nekaj ur nisem upal na polno razviti jader, da ne bi preveč treskali po nasprotnih valovih. Čez nekaj ur se je morje dovolj uneslo, da smo ob zahodni Tasmanski obali s 15 vozli zahodnika lahko lepo jadrali v noč.

17. april

Po hitrem jadranju preko noči je veter zjutraj opešal in zadnjih nekaj deset milj je jadrom na pomoč priskočil motor, da smo sredi dneva lahko pristali na otoku King, ki leži v prelivu Bass med Tasmanijo in Avstralijo. Toplejši dan, kot smo jih bili vajeni zadnje dni, smo izkoristili za sprehod po gričih nad obalo, kjer smo preganjali valabije (kengurujeve manjše brate). Večeri so tukaj kar hladni in za boljše počutje na barki vsako noč poskrbi plamenček na štedilniku, ki prijetno ogreje notranjost barke. Čas je že, da se z jesenske Tasmanije preselimo v toplejše kraje.bolj proti severu.

18. april

Nameravali smo se prestaviti v Currie, glavno naselje na drugi stran otoka, vendar je bilo morje neusmiljeno. Okrog 5 ali 6 metrov visoki oceanski valovi so zunaj na morju in ker je morje pred Currie globoko le nekaj metrov, sem zjutraj lokalne ribiče vprašal za nasvet glede vplutja v pristanišče Currie. Rekli so mi, da takšni valovi niso težava, zato smo se dopoldne z barko podali na pot okoli otoka. Po petih urah smo bili pred mestecem, a v pristanišče se nisem upal zapluti, saj so se na plitvinah na vhodu v luko dvigovali in.lomili valovi. Ne sicer vsi, le tisti večji, a nisem želel tvegati, zato bomo zavetje pred valovi poskušali najti pri otočkih na severu Kinga. Ponoči bomo izkoristili napovedani severovzhodnik in odjadrali proti 150 milj oddaljenemu Portlandu na južni avstralski obali.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 1. del                              Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 3. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA - 33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije

Vsako leto na salonu Boot v Dusseldorfu izberejo plovilo leta. Plovilo leta je lahko le plovilo, ki je na trg prišlo v letu poprej in bo definitivno najbolj zaželeno plovilo med kupci v tekočem letu.

Komisijo, ki izbira plovilo leta, sestavljajo novinarji devetih največjih evropskih navtičnih revij. Plovila neodvisno testirajo na dveh lokacijah in podajo svoje mnenje. V kategoriji jadrnic poteka izbor v petih različnih kategorijah, ki so:

• Družinske potovalne jadrnice:
• Hitre potovalne jadrnice:
• Luksuzne potovalne jadrnice
• Večtrupne jadrnice in
• Posebne jadrnice

Med zmagovalkami posamezne kategorije žirija izbere tisto plovilo, ki prinaša največ inovacij in bo najbolj zaželeno v prihajajočem letu. Jadrnica Jeanneau Sun Odyssey 440 se je za nagrado potegovala v skupini družinskih potovalnih jadrnic. Konkurenta v skupini sta bili jadrnici Bénéteau Oceanis 51.1 in Hanse 548. Zaradi vseh svojih prednosti pred konkurenco, je bila za plovilo leta proglašena Sun Odyssey iz francoske ladjedelnice Jeanneau.

"Jadrnica SUN ODYSSEY 440 je na navtični trg prinesla vrsto novosti in drznih inovacij. Z razlogom je  izbrana za plovilo leta v Ameriki in Evropi, le to dokazuje, da so pri JEANNEAU-ju razmišljali v pravo smer. Jadrnica je dobavljiva v 3 kabinski lastniški verziji ali 4 kabinski čarter verziji. Barka je velika prodajna uspešnica v svetu in pri nas, saj imamo povpraševanja tudi že za dobave za sezono 2019.", je nagrado Evropsko plovilo leta 2018  komentiral g. Sandi Fon, direktor podjetja JP storitve d.o.o., ki je uradni uvoznik plovil Jeaneau v Sloveniji.

Poglejmo si zakaj

Jadrnica Sun Odyssey 440 si je naziv prislužila zaradi izjemno zanimivih rešitev, ki jih do sedaj še nismo videli. Oblikovanje in rešitve veljajo za pionirske in jih bomo v naslednjih letih sigurno srečali tudi pri drugih jadrnicah iz te ladjedelnice, kmalu pa jih bodo pričeli posnemati tudi konkurenti.

Jadrnica je inovativna tako na krovu, kot pod njim. Inovativna je glede na dosedanje jadrnice iz te ladjedelnice in inovativna je na trgu družinskih potovalnih jadrnic. Poglejmo si kaj je novega pod krovom. Nova 440 je na voljo v tri ali dvo kabinski različici. Ko se po stopnicah spustimo v salon, imamo na svoji desni kopalnico na levi pa krmarski kotiček. Na krmi sta dve kabini, v dvokabinski različici pa ena večja kabina in skladiščni prostor. V krmen delu večjih novosti ni. Drugače pa je v prednjem delu salona. Kuhinja v obliki črke u je na levem boku, pred njo kopalnica lastniške kabine. Prostorna sedežna garnitura je na desnem boku in se razprostira vse od krmne kopalnice do prednje, lastniške kabine. Salon ima zložljivo mizo, ki jo lahko spustimo in si uredimo ležišče, ki je dovolj prostorno za dve odrasli osebi. Lastniška kabina v premcu plovila ima velika, dvokrilna vhodna vrata. Če opremo obe krili, povežemo lastniško kabino in salon. Prostora sta še vedno nekoliko ločena toda zaradi velikega prehoda je zračnost v prednji kabini in salonu dobro zagotovljena.

Bočni nasloni ali ležišče

Oblikovanje salona je inovativno in ga do sedaj pri Jeanneau še nismo videli. Nikakor pa to ni tista inovacija, ki bi nas navdušila do te mere, da bi nam zastal dah. Te inovacije so v ladjedelnici implementirali na krovu. Prva, ki jo opazimo, takoj ko stopimo na krov je bočni prehod s krme proti premcu. Je zvezen,  brez stopnice. S krmarskega mesta za krmilom, se lahko sprehodimo vse do premca, ne da bi prestopili eno samo stopnico. Druge novosti se bodo najbolj razveselili tisti, ki poleg jadranja uživajo tudi v sproščanju in sončenju, ko so na sidru. Obe stranici nad krmnima skladiščnima prostoroma sta zložljivi. Ko plujemo ali ko obedujemo na krmi, služita kot naslon, ko pa smo na sidru, jih lahko podremo nad bočni prehod med premcem in krmo. Na vsaki strani dobimo dve veliki ležišči in celotna posadka lahko na jadrnici počiva na udobnih ležiščih tudi na krovu. Prenovljeni so tudi krmarjevi sedeži oziroma klopi. Skrajni bočni deli klopi so podaljšanji naprej. Krmarjenje je enostavno in udobno s pozicije za krmilom, kakor tudi iz bočne pozicije. V sedečem položaju je krmilo pri roki in drža krmarja je udobna. Zagotovljeno je enostavno in sigurno krmarjenje tudi pri dolgotrajnejši plovbi. Poskrbljeno je tudi za preglednost inštrumentov. Prostor za namestitev zaslona z elektronskimi kartami je na zunanji strani volanske konzole. Zaslon je tako viden iz sedeče ali stoječe pozicije za krmilom ali ob njem.

Pri oblikovanju krova so poskrbeli tudi za enostavne prehode. Celoten je v enem nivoju. Bočni prehodi se počasi dvigajo proti premcu s čemer so se izognili vsem stopnica. Edina stopnica ostane še pri prehodu na krmno kopalno ploščad, ko smo na sidru.

Z jadrnico je udobno tudi jadranje. Vitla škot so na notranji strani krme, tik pred krmilom. Malo številčna posadka ali sam skiper ne bodo imeli težav pri upravljanju z jadri.  

Tehnične lastnosti:

Dolžina čez vse: 13.0 m
Dolžina čez vse s kostnikom: 13.39 m
Širina: 4.29 m
Teža praznega plovila: 8.561 kg
Ugrez: (standard) 2.2 m, (kratka kobilica) 1.6 m
Balast: (standard) 2.280 kg (kratka kobilica) 2.670 kg
Rezervoar za gorivo: 200 l
Rezervoar za vodo: 330 l
Rezervoar za vodo (Opcija): 200 l
Glavno jadro: 45,15 m2
Genoa (12%): 45.15 m2
Code Zero: 81.85 m2
Motor: Yanmar 45 KM

Več o plovilih Jeanneau pri uradnem zastopniku za plovila Jeanneau v Sloveniji: JP Storitve d.o.o., Celovška 130, 1000 Ljubljana, web: https://www.jeanneau-sailboats.si/ , tel.: +386 51 604 395

Luksuzna jahta z imenom Kismet je na voljo za najem na Jadranu. Cena tedenskega najema znaša neverjeten 1.200.000 EUR.

Jahta Kismet je v lasti Šahida Kana, ameriškega miljonarja, pakistanskega porekla. V lanskem letu je priplula v Črnogorsko morje. Privezali so jo v marini Tivat, ki slovi po priljubljenosti med lastniki mega jaht. Jahta je največja jahta, ki je do sedaj vplula v marino Tivat. V dolžino meri 95 m in je lastnika stala okrog 200 mio USD in je med najdražjimi jahtami na svetu. V letošnjem letu jo bo možno tudi najeti. Cena tedenskega najema znaša 1,2 mio EUR.

Jahta je bila zgrajena leta 2014 v ladjedelnici Lursen. Oblikoval jo je Espen Oeino. Notranjost je v slogo Art deco, ki ga je oblikoval Reymond Lengton. Na jahti je namestitev za dvanajst oseb. Da bo za vse poskrbljeno na nivoju, bo zagotovila 28 članska posadka. Na krovu je ovalen bazen, lepotilni salon, dve veliki kinodvorani za gledanje filmov ali igranje video iger.

Tehnični podatki: