Novice

V sredo sta v Pelješkem kanalu trčili motorna jahta in manjša potniška ladje.

V sredo ob 1.05 uri so v centru za reševanje na morju prejeli nujen klic, da sta v Pelješkem kanalu trčila motorna jahta in potniška ladje. Na lokacijo trka je nemudoma izplulo službeno plovilo izpostave luške kapitanije iz Korčula. Do trka je prišlo na polovici kanala med mestom Korčula in krajem Perna na otoku Pelješac.

Po prihodu na lokacijo so ugotovili, da sta trčili 14 m dolga motorna jahta Mountain Star in 9 m dolga potniška ladja Roko. Med nesrečo so bili na motorni jahti štirje člani posadke, vsi avstrijski državljani, na ladji Roko pa zgolj voditelj plovila, ki je hrvaški državljan. V nesreči je bil poškodovan le voditelj ladje Roko. Utrpel je več ureznin in je bil nemudoma prepeljan v luko Korčula, kjer so ga oskrbeli delavci nujne medicinske pomoči.

V trku je bila potniška ladja močno poškodovana. Leseni trup je bil poškodovan tako močno, da je v trup ladje začela vdirati voda. Kapitansko kabino je odtrgalo in jo vrglo v morje. Na kraj nesreče je še pred potopitvijo ladje priplulo drugo plovilo podjetja, ki je lastnik poškodovanega plovila. Posadka ga je uspela zavarovati pred potopitvijo. Poškodovano plovilo so odvlekli proti luki Korčula. Vleka je bila izjemno počasna, saj je plovilo počasi tonilo. V luko so prispeli šele ob 15.15. uri. Preko radijske postaje so obvestili vsa plovila v bližini, da plujejo previdno.

V Kopru bo jadra razprlo 36 krmarjev iz 19 držav.

Jutri se v Kopru začenja Finn silver cup - svetovno prvenstvo olimpijskega razreda finn za jadralce mlajše od 23 let. Na petdnevni regati bosta domače barve branila Jan in Liam Orel, v vlogi trenerjev pa bosta prisotna tudi srebrni olimpijec iz Ria Vasilij Žbogar in dobitnik bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu leta 2007 Gašper Vinčec.

Silovita burja je organizacijskemu odboru danes onemogočila izpeljavo poskusne regate, na kateri naj bi se 36 tekmovalcev iz 19 držav prvič seznanilo s progo in pogoji na morju.

"Trening regata koristi zlasti tehničnemu osebju, da se uskladi in pravočasno odkrije morebitne pomanjkljivosti," je bistvo prologa pojasnil predsednik regatnega odbora Bojan Gale, ki mu bo pri izpeljavi vodnega dela prireditve pomagalo 25 članov jadralnega kluba Jadro Koper in štirje mednarodni sodniki.

Vremenska napoved za prihajajoče dni je bolj obetavna. V ponedeljkovih uvodnih plovih naj bi floto poganjala zmerna burja, medtem ko bodo bitke za odličja konec tedna potekale v 10-12 vozlih maestrala.

"Taki pogoji mi zelo ugajajo. Od povratka s svetovnega članskega prvenstva v Aarhusu sem veliko delal na telesni pripravljenosti ter poskušal izboljšati tehniko vožnje v veter in v krmo" je pred prvimi soočenji dobro razpoložen branilec bronaste medalje v kategoriji do 19 let Liam Orel. Drugi najmlajši krmar bo ob podpori prijateljev in navijačev tokrat ciljal na najvišjo stopničko, v skupni razvrstitvi pa si želi mesta med prvo deseterico.

Podobne ambicije ima tudi njegov starejši brat Jan Orel, ki je danes dopolnil 23 let. "Praznoval bom po končanem prvenstvu. Upam, da bom imel takrat še kakšen razlog več za slavje," pravi koprski reprezentant, ki si za rojstni dan želi predvsem stabilnih pogojev, dobrih predstav in čim manj nevšečnosti, ki bi mu podrle tekmovalni ritem.

V prireditev bosta vpeta tudi največja slovenska jadralska virtuoza Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec. Slednji bo s trenerskega čolna delil nasvete Čehu Ondreju Teplyju, sinu nekdanjega trenerja Romana Teplyja, medtem ko bo Vasilij Žbogar, sicer trener irske reprezentance laserjev, športno znanje predajal Ukrajincu Georgiiu Pachesu.

Jutri se v Portorožu začenja prvo uradno evropsko prvenstvo za razred Seascape 18, ki se ga bo v vodah Piranskega zaliva udeležilo preko 40 jadrnic iz 9 držav, med njimi tudi 19 slovenskih. Gre za izjemen dogodek, saj se je razred Seascape 18 rodil prav v Sloveniji, med favoriti za naslov evropskih prvakov pa je tudi kar nekaj domačih ekip. 

Znamko Seascape sta začela pred več kot desetimi leti razvijati dva slovenska oceanska jadralca, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek, do danes pa so predstavili štiri različne modele. Največja uspešnica je prav prva med njimi, Seascape 18, ki so jih do danes prodali več 400, kar jo uvršča med najhitreje razvijajoče se evropske jadralne razrede, številna priznanja za ‘Jadrnico leta’ pa to le potrjujejo. Veliko priljubljenost je Seascapu 18 prinesla kombinacije enostavne logistike, dobrih jadralnih lastnosti ter predanih jadralcev, ki jih je uspel Seascape povezati v navdušeno in zelo pripadno skupnost. 

Andraž Mihelin, soustanovitelj in generalni direktor podjetja Seascape d.o.o.: “Menimo, da je Seascape18 flota prebila kritično maso že nekaj časa nazaj. Organizacija evropskega prvenstva pa je samo katalizator, ki je sprožil reakcijo tolikšnega števila ekip iz cele Evrope. Za nas sicer to ni popolna novost, saj zadnje čase na regatah večinoma beležimo udeležbo 30 in več bark, a tu govorimo o seštevku vseh Seascape modelov. Toliko 18tic ni bilo na istem mestu še nikoli. Korak za klaso je pomemben, saj je to veliko priznanje, da je mednarodna skupnost močno povezana in da lahko pričakuje še nadaljnjo rast.”

Doslej je uradna državna prvenstva organiziralo že šest različnih držav, med njimi tudi Slovenija. Aktualni državni prvak je ekipa Little Devil (Blaž Kmetec, Jure Jerkovič, Robert Zajc), podprvaki so postali Blue Sardina (Dejan Presen, Denes Szilagyi, Miha Truden), bron je pripadel tovarniški ekipi Seascape (Tit Plevnik, Gal Potrč Pajk). Tokrat pa se bo torej v Portorožu odvijalo prvo uradno evropsko prvenstvo razreda Seascape 18. 

Jure Jerman, predsednik Združenja razreda Seascape 18 Slovenija: “V Združenju razreda Seascape 18 Slovenija smo izredno ponosni, da sta bila Portorož in Piran izbrana za gostitelja prvega evropskega prvenstva razreda Seascape 18, saj se je zgodba Seascape začela prav tukaj, tudi prvi prototipi so bili preizkušani v Piranskem zalivu, prve regate razreda so se odvile v tem akvatoriju. Število prijavljenih jadrnic obeta najštevilčnejši in tudi najbolj tekmovalen dogodek v vsej zgodovini regat tega razreda, naši prijatelji iz društva GoSailing pa bodo poskrbeli, da bo dogodek izpeljan na najvišji organizacijski ravni. Ker pa pri Seascapu ni vse v jadranju, lahko pričakujemo tudi odlično obregatno dogajanje, ki bo pripomoglo k pravemu Seascape vzdušju in ljubitelje te jadrnice še bolj povezalo.”

Regate se bodo odvijale v Piranskem zalivu, kjer so pred desetimi leti poskusno zaplule tudi prve prototipne jadrnice tega rekreativnega razreda. Organizacijo je prevzelo društvo GoSailing, ki je v preteklosti že uspešno organiziralo številna evropska in svetovna prvenstva različnih rekreativnih jadralnih razredov, letošnjega maja pa tudi eno izmed regat prestižnega razreda RC44. GoSailing to evropsko prvenstvo organizira v sodelovanju z Združenjem razreda Seascape 18 Slovenija ter proizvajalcem. 

Vodja GoSailinga, olimpijec Mitja Margon: "Letošnja sezona bo za naše društvo izredno delovna in plodna. Po razredu RC44 gostimo še prvo evropsko prvenstvo razreda, ki je tu doma. Veliko slovenskih posadk, nekaj znanih imen in pa obilo družabnega programa obetajo še en dogodek v najlepšem zalivu na svetu. Veselim se že jadranja in vnaprej čestitam ekipi, ki bo vse to izpeljala na vrhunskem nivoju!“ 

Na startu pričakujejo preko 40 jadrnic, navijali pa bomo lahko tudi za kar 19 slovenskih posadk, ki se bodo za prestižni naslov evropskih prvakov merile s posadkami iz Hrvaške, Avstrije, Slovaške, Srbije, Nemčije, Grčije, Velike Britanije in Ukrajine.

Dejan Presen, predsednik Strokovnega sveta Združenja razreda Seascape 18 Slovenija: “Veseli me, da imamo preko 40 prijavljenih jadrnic, kar je bil tudi naš cilj, ko smo sprejeli izziv soorganizacije evropskega prvenstva, ki bo trajalo 5 dni. Prvi dan je namenjen prijavam in pregledu jadrnic, da so v skladu z pravili razreda, po štirih jadralnih dneh in dvanajstih plovih pa bomo v soboto, 1. septembra, dobili prvega zmagovalca evropskega prvenstva v razredu Seascape 18. Med ožjimi favoriti za skupno zmago je tudi veliko slovenskih jadrnic, ki dobro poznajo vetrovne razmere v Piranskem zalivu.”

Obeta se nam torej napeto regatno dogajanje, na katerem se bodo za prestižni evropski naslov borili tudi slovenski jadralci na jadrnicah slovenskega proizvajalca - kar se ne zgodi prav pogosto. Regate bo mogoče v realnem času spremljati tudi preko Live trackinga, ki bo na voljo na povezavi: https://seascape.sapsailing.com/gwt/Home.html  

Besedilo: Windpress; Fotografije: Arhiv Seascape d.o.o.

2. Izvedba International Regatta Croatia By Heineken je izpolnila vsa pričakovanja udeležencev in organizatorja. Regata uradno postaja sestrska regata tradicionalne St. Maarten Heineken Regatte na Karibih.

Konec julija, natančneje v soboto 28. 7. 2018, so se udeleženci regate iz Slovenije, Rusije, Hrvaške, Italije in St. Maartena zbrali na 2. IRC powered by Heineken, v Splitski marini Nava. Imena na štartni listi so obljubljala zelo zanimivo regato. Ob dveh TP52 (domači Polet Furioso in slovenski Generali Assilina III) je bila prisotna tudi jadrnica Crazy (Akilaria 40), pri čemer pa je lansko zmago prišel ubranit tudi lanski zmagovalec Toto Travel (Farr 40). Na štartni listi je bila prav tako tudi ženska posadka Frapa Women Sailing Team z jadrnico Xp 43.

V ORC skupini je tekmovalo 6 ekip: ena iz Italije, dve iz Slovenije in tri iz Hrvaške. Najbolj zanimiva je bila skupina 3, v kateri so tekmovali Italijanski X-35, Seascape 27, Melges 24 in Sun Fast 3200.

Večerno druženje se je pričelo ob zvokih Karibske glasbe in hladnem pivu Heineken. Glavni del večera je bil namenjen uradni izmenjavi zastav St. Marteen Yacht Cluba in organizatorja JK Kon-Tiki Slailing Croatia. Predstavnik kluba iz Karibov, kjer se regata organizira že 37 let, g. Ben Jelic, je pozdravil vse udeležence regate in naznanil, da njihov klub v celoti podpira organizacijo iste regate na Hrvaškem ter da organizatorju ponuja vso potrebno podporo. S tem je naznanil, da je International Regata Croatia powerd by Heiniken tudi uradno sestrska regata St. Marteen Heineken regate. Ob odločnem vzdušju in dobrotah in Piazza cateringa, so se jadralci družili pozno v noč.

PRVI REGATNI DAN SPLIT - BOL

Organizator je predvidel, da tudi tokrat štart regate ne bo možno izpeljati pred Splitom, zaradi česar je v poštev prišel rezervni štart pred zalivom LIVKA. Štart je bil okrog 13.00 ure ob lahkem maestralu. Po dveh in pol urah jadranja je kot prvi v cilj, pred Zlatim rtom na Bolu, prišel TP52 Generali Asslina III in to z največjo hitrostjo 20 vozlov. Samo nekaj minut za njim je ciljno črto prečkal tudi drugi TP52 Polet Furioso. Tema hitrima jadrnicama se je najbolj približal TOTO, ki pa je na žalost prehitro štartal, zaradi česar se mu je ta rezultat vpisal kot OCS. Slovenski SHARK je premagal italijanskega X-a, MELGES pa SEASCAPE-a. Vsi udeleženci so uživali v jadranju in uspešno končali regato. Udeleženci so se nato iz Bola prestavili na Zlati rt, kjer se je v klubu Auro Beach bar odvijal after sailing party s podelitvijo nagrad najhitrejšim jadrnicam v posamezni skupini. Po kratkem predahu in večerji, se je dogajanje preselilo v Klub 585, kjer se je zabava nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur.

DRUGI REGATNI DAN BOL – MASLINICA

Kakor se na tej regati ne gre hitro počivat, tako se tudi zgodaj ne štarta. Vremenska napoved ni veliko obetala, vendar je kljub temu zapihal maestral jakosti 16 vozlov, pri čemer so pogoji za prvo etapo Bol – Livka bili več kot odlični. Med dvema TP-jema se je boj pričel že na samem štartu. Ker je slovenski Generali dobil protest od italijanskega X-Reala, mu je Polet uspel pobegniti, vendar se slovenska posadka ni predala in je tako dohitela svojega tekmeca. Na kocu je Polet z dobro taktiko in hitrim jadranjem v cilj prispel prvi in to samo minuto in pol pred Generalijem. Toto je kot tretji vrnil za včerajšnji poraz Akilariji, Italijani so v veter premagali Sharka, tako kot Seascape 27 Melgesa. S  tem je regata, pred zadnjim plovom, postajala vse bolj zanimiva. V uvali Livka se je približno eno uro čakalo, da vsi udeleženci zaključijo prvo etapo. Med tem časom je maestral dodobra razburkal morje, kar je težave povzročalo manjšim barkam, za večje pa je bilo v teh pogojih jadranje pravi užitek. Pred Šolto se je nato odvijal boj za skupno zmago na regati med dvema TP-jema, ki sta pripravila pravi medsebojni „match race“. Barki sta večkrat izmenjali vodstvo, nakar je na otok Stipanjska pri Maslinici kot prvi prispel splitski Polet, Generali pa se je za njim nahajal zgolj za nekaj dolžin. Oba sta takoj dvignila genaker in ko je že kazalo na to, da bo zmaga ostala v Splitu, je Polet, zaradi počenega genakerja, moral predati regato v roke slovenski ekipi Generali s krmarjem Samom Žvanom. Kot tretji je regato zaključil Toto in tako obžaloval svoj OCS iz prve dirke, saj bi v nasprotnem primeru bil prvi v ORC in v skupini. Crazy je v cilj prišel kot četrti in je s tem osvojil prvo mesto v skupini. Prav tako je italijanski X-Real z odličnim jadranjem prišel do zmage v klasi ORC, Robert Matulja pa je osvojil divizijo Scania.

Dokaj utrujeni jadralci so se privezali v marini Martinis Marchi, kjer je sledil after sailing party s promocijo One Key Gina. Skupina JamIT! je na noge spravila celo Maslinico, s čimer se je lahko pričel uradni zaključek regate. Zmagovalec regate Samo Žvan Generali Assilina III je skupaj s prehodnim pokalom (težkim celo 14 kilogramov), prejel tudi uro našega pokrovitelja Sten Time. Nato se je zabava nadaljevala, pri čemer so se vsi udeleženci regate in večina ostalih gostov marine, na plesišču dobro zabavali.

Regata se je končala s pozitivnimi občutki vseh udeležencev in v zelo prijetnem vzdušju ter s prošnjo organizatorju, da naslednje leto podaljša regato za en dan. Tej prošnji bo organizator z veseljem ugodil in za naslednje leto obljublja še več jadranja in zabave.

Toni Vodišek je na svetovnem prvenstvu v jadranju v Aarhusu izvedel svoj hat trick in postal mladinski svetovni prvak že tretje leto zapored, skupno pa je na tem svetovnem prvenstvu osvojil 10. mesto.

“Vesel sem za doseženo 1. mesto v kategoriji U19 in 10. skupno na svetovnem prvenstvu v razredu formula kite v Aarhusu na Danskem. Letos me čaka še nastop na mladinskih olimpijskih igrah v Buones Airesu oktobra. Dal bom vse od sebe, da domov prinesem medaljo,” je po današnji podelitvi medalj povedal Toni Vodišek.

Razred formula kajt je bil letos premierno vključen na svetovno prvenstvo v Aarhusu, Toni Vodišek je na koncu tekmoval v zlati skupini in ohranjal 10. skupno mesto, svetovno prvenstvo pa se je za kajtaše danes zaključilo brez regate za medalje, ki je bila pozno popoldne ob grmenju in bliskanju odpovedana zaradi prevelikih sunkov vetra čez 30 vozlov hitrosti.

Tako je po zmagi na svetovnih prvenstvih med mladinci leta 2016 in 2017 tudi letos na svetovnem prvenstvu 2018 naš mladi in izredno nadarjeni kajtaš Toni Vošek osvojil zlato medaljo med mladinci ter ponesel naziv najboljšega na svetu do 19 let. Prvi v skupnih rezultatih je bil Francoz Parlier, drugi je bil Britanec Guy Bridge in tretji Francoz Ramecourt.

Na svetovnem prvenstvu v jadranju v Aarhusu je včerajšnji vroč in soparen dan z lahkim in zelo spremenljivim vetrom botroval temu, da se je kar nekaj včeraj načrtovanih finalnih plovov prestavilo na današnji rezervni dan. Tako smo danes poleg končnega razpleta z regato za medalje v razredu 470 ženske dobili tudi končne rezultate za ostale naše reprezentante v olimpijskih razredih finn, laser standard, laser radial in 49er, ki so z zadnjimi finalnimi plovi svetovno prvenstvo zaključili. Le še v razredu formula kajt, kjer tekmuje naš mladi in izjemno nadarjeni kajtaš Toni Vodišek, bomo spremljali končni razplet tega svetovnega prvenstva.

Vodja slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu Jure Orel, predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport pri Jadralni zvezi Slovenije, je po današnjem razpletu za olimpijske razrede povedal: 

“Cilj je bil dosežen! V razredu 470 ženske imamo eno normo v zakladnici, tudi uvrstitev v regato za medalje je uspela, kar je še en plus. Ostali naši reprezentanti so pokazali ogromno truda, kar sodi v ta šport. Žan Luka Zelko se je uspel uvrstiti celo v zlato skupino, ostali so bili večinoma v srebrnih. Moramo vedeti, da imamo v slovenski reprezentanci ogromno mladih, ki jih še čaka svetla prihodnost. Treba jim je dati čas in podporo – vse ostalo bo prišlo. Jadranje je šport na dolge proge. Nihče ne poseže po vrhu v pol leta, premiki pa so vidni, opazimo jih po vseh razredih in so konstantni.”

V regati za medalje sta danes jadrali Tina Mrak in Veronika Macarol, naši reprezentantki v razredu 470 ženske, ki pa sta normo za Slovenijo za naslednje olimpijske igre v Tokiu 2020 že osvojili. V današnji regati za medalje sta prek cilja prijadrali 9. ter skupno ohranili 10. mesto na tem svetovnem prvenstvu.

V razredu finn so včeraj izpeljali dva plova v zlati skupini, v srebrni, kjer sta jadrala naša mlada predstavnika tega razreda, pa le enega, ki je tako določil njuno končno uvrstitev na tem svetovnem prvenstvu v zgornji polovici srebrne skupine. Liam Orel je v zadnji plov odlično zaključil s 6. mestom ter svetovno prvenstvo končal na skupno 60. mestu, Jan Orel pa je z uvrstitvijo na 28. mestu v zadnjem finalnem plovu končal na skupno 65. mestu. Po današnji regati za medalje je zmagovalec svetovnega prvenstva postal Madžar Berecz, drugi je Šved Salminen, tertj pa Nizozemec Postma.

Naš najboljši laserist Žan Luka Zelko je na tem svetovnem prvenstvu pokazal zelo dobro jadranje in se uvrstil v zlato skupino. V včerajšnjih razmerah so končali le en finalni plov in za zadnjega izkoristili današnji rezervni dan. Žan Luka Zelko ju je zaključil na 34. in 49. mestu ter na koncu svetovno prvenstvo zaključil na 52. mestu. Nik Pletikos je bil v bronasti skupini v predzadnjem finalnem plovu odličen 2., nato še 13. in je svetovno prvenstvo zaključil na 124. mestu. Vodstvo je pred jutrišnjo regato za medalje prevzel Ciperčan Kontides, na drugem mestu je Avstralec Wearn in tretji Britanec Hanson.

Zelo dobro sta zadnje plove odjadrali tudi sestri Pletikos v srebrni skupini razreda laser radial. Kim Pletikos je prek ciljne črte prijadrala na 10. in nato še na 12. mestu ter je tako svetovno prvenstvo zaključila na skupno 82. mestu, Lin pa je bila 8. na cilju v prvem plovu, v drugem pa 31. in je zaključila svetovno prvenstvo na skupno 95. mestu. Vodstvo je tik pred regato za medalje za najboljših 10 prevzela Belgijka Plasschaert. druga je Američanka Railey, na tretjem mestu pa je reprezentantka Nizozemske Bouwmeester.

V srebrni skupini sta v razredu 49er jadrala Peter Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta pokazala odlično jadranje in napredovala kar za 16 mest po zaključku kvalifikacijskih plovov. Z uvrstitvami na 7., 9., 22., 3., 11. in 13. mestih v finalnih plovih sta napredovala na skupno 39. mesto, kjer sta zaključila to svetovno prvenstvo. Pred sobotno regato za medalje po trenutnih rezultatih vodi nemška posadka Fisher/Graf, druga sta Hrvata Fantanela/Fantanela in tretja je zopet nemška posadka Heil/Ploessel.

V razredu formula kajt je Toni Vodišek po trenutnih rezultatih z nadaljnjimi uvrstitvami 6., 5., 10., 7.  in 9. ohranil skupno 10. mesto. Vodi Britanec Oliver Bridge, drugi je Francoz Parlier in tretji Britanec Guy.

Besedilo: Eldina Domazet; Foto: Uroš Kekus Kleva

Danes, 7.8.2018,  je naš bralec Daniel Germek (avtor fotografij) plul na področju severovzhodnega dela otoka Brač. Na skalnati obali pred zalivom Točinjak, pri luki Povlja, je zagledal motorno jahto, ki je bila dobesedno "parkirana" na skalnati obali. Plovilo na obali je Jaenneau NC11 katerega cena znaša okrog 350.000 EUR. Ta model plovila lahko dobesedno imenujemo Jeanneau NC 11 "On the rocks". Po navedbah naj bi bil vzrok za nesrečo odpoved komand krmila. Če ste v situaciji, ko odpove krmilo, si lahko o načinu krmarjenja brez krmila preberete v članku Kako pluti, ko odpove en motor na plovilu z dvema motorjema.

Vir in foto: Daniel Germek, FB-More Magazin

Razmišljate o njemu plovila v Splitski regiji in bi si radi ogledali nacionalni park Kornati? V sodelovanju s čarter podjetjem MP Boats, ki imajo svojo bazo v marini Kaštela, smo pripravili predlog sedem dnevne rute z ogledom nacionalnega parka Kornati.

Podatki o ruti: 

• trajanje plovbe: 7 dni
• skupna dolžina plovbe: 135 nmi
• predviden čas za plovbo: 26 ur

1. dan: Kaštela – Sičenica; razdalja: 22 nmi; čas plovbe: 4 ure

Po prevzemu plovila iz marine Kaštela izplujte zaplujete mimo rta Marjan na levi in nato mimo rta Čiova na skrajnem vzhodnem delu otoka Čiovo. Smer plovbe spremenimo proti zahodu proti otoku Drvenik Veli in Drvenik Mali. Plovbo nato nadaljujemo skozi ozek prehod med celino in otoki Kosmač Mali in Arkanđel. Globine morja v sredini kanala med otoki je preko 10 m. Če se odločimo za sidranje v sidrišču Sičenica, kjer so nameščene plovke, plovbo nadaljujemo še približno 1 nmi proti severozahodu, če pa raje sidramo na lastnem sidru, predlagamo izjemno lep zaliv Stari Torgir. Ko preplujemo otoka Kosmač Veli in Kosmač Mali, počasi zavijemo proti severu. Plujemo lahko med celino in otokom Merara. Globina na sredini prehoda je 5m.

2. dan: Sičenica – Tribunj; razdalja: 22 nmi; čas plovbe 4 ure

Po zajtrku izplujemo iz zaliva in plovbo nadaljujemo v smeri severozahoda ob obalah kopna. Po 2 nmi plovbe bomo zapluli mimo rta in svetilnika Ploča, ki stoji na skali v obliki plošče, ki se dviga tik nad morsko gladino. Plovba mimo svetilnika je varna že na razdalji nekaj metrov, saj globina morja hitro narašča z oddaljenost od obale. Seveda moramo upoštevati pravila varne plovbe in pluti na varni oddaljenosti. Plovbo nadaljujemo mimo otoka Smokvica Vela, nato pa se obrnemo nekoliko bolj proti severu proti otoku Maslinovik in nadaljujemo proti otoku Zlarin. Plujemo po jugozahodni strani otoka skozi Zlarinski kanal, nato zaplujemo v Prvički kanal med otokoma Prvič in Tijat. Na severu kanala bo na naši levi otok Logorun, na njegovem severu pa je pred nami že impozantno mesto in luka Tribunj. Plovilo lahko privežemo v marini Tribunj  ali pa na muring v luki Tribunj. Priporočamo ogled slikovitega mesta Tribunj na majhnem otočku, ki je le z mostom povezan z obalo in večerjo v eni izmed restavracij na obali. Priporočamo restavracijo Luna, ki je nekoliko oddaljena od same marine (300 m) oziroma luke (100 m). Pripravljajo vrhunsko domačo hrano, ki je v ostalih restavracijah ne boste videli na meniju.

3. dan: Tribunj – Kornati; razdalja 22 nmi; čas plovbe 4 ure

Ker se odpravljamo v Nacionalni park Kornati, za katerega je potrebno plačati vstopnino, si pred odhodom vzemimo čas in si zagotovimo vstopnico, ki je v predprodaji cenejša kot v samem parku. (Vse o nakupu in cenah vstopnic v članku: Cenik vstopnic v nacionalne parke). Po izplutju iz luke ali marine lahko proti odprtem morju izplujemo med celino in otokom Lukovnik, kjer je globina na sredi prehoda preko 3m. Plovbo nadaljujemo v smeri zahoda proti rtu Opat na skrajnem jugovzhodu otoka Kornat. Ko zaplujemo v slikovit arhipelag Kornatov si vzemimo čas za plovbo in ogledovanje naravnih lepot otočja. Privez na plovko je vštet v ceno vstopnine. Zato se lahko ustavite na več lokacijah in si jih ogledate. V bližini številnih sidrišč s plovkami so gostilne, ki nudijo tradicionalno hrano. Dan izkoristite tudi za kopanje ali vzpon na katero izmed številnih razglednih točk na otokih. Ker je otočje zaščiteno, je gibanje dovoljeno le na označenih pešpoteh. Za prenočevanje lahko izberete eno izmed številnih sidrišč, kjer so za privez na voljo plovke (Aba Vela, Lavsa, Bele Lučice, Lopatica), ali pa sidrate na lastnem sidru v katerem izmed zalivov. V številnih zalivih so tudi domače gostilne z odlično hrano (Vrulje, Šipnata, Strižnja, Levernaka, Opat,...), kjer za privez nudijo muringe. 

4. dan: Kornati - Žirje; razdalja 20 nmi; čas plovbe 4 ure

Po izplutji s priveza plovbo nadaljujemo skozi arhipelag v smeri jugovzhoda. Kornate zapustimo, ko zaplujemo mimo otoka Kurba Vela. Plovbo nadaljujemo proti otoku Žirje. V kolikor je napovedan jugo, na otoku izberemo enega izmed zalivov Mikavica na severu otoka, luko Muna ali pa zaliv Koromašna, kjer ima gostilno Ante Mrvica, stric slavnega pianista Maksima Mrvice. Če je napovedana burja pa se odločimo za sidrišča Tratinska na zahodu otoka ali pa Stupica Vela in Stupica Mala na skrajnem jugovzhodu otoka. Če se odločite za večerjo v eni izmed domačih »konob«, potem so te v zalivih Tratinska, Koromašna in Stupica Vela ter v luki Muna.

5. dan: Žirje – Drvenik Veli; razdalja 25 nmi; čas plovbe 5 ur

Izplujemo z otoka in plujemo v smeri jugovzhoda. Po približno 20 nmi plovbe bomo dosegli otok Drvenik Veli, ki nudi številne možnosti za privez. Če bi noč radi preživeli privezani na obalo, potem se odločite za edino luko na otoku Drvenik Veli. Ker v luki ni muringov, je potrebno sidrati in krmo plovila privezati na pomol, kjer so na voljo številne bitve. V luki so restavracije in trgovina. Če se odločite za sidranje, potem je zelo priljubljeno sidrišče Krknjaši. Med sezono je izjemno obljudeno in mesto za sidranje bo težko najti. Poleg Krknjašev pa sta na jugu otoka še sidrišči Solinska in Kokošinje, ki sta bolje zaščitena proti zahodniku (maestral v kanalu med otokoma Šolta in Drvenik Veli piha v smeri zahod-vzhod in v zalivu Krknjaši povzroča valovanje). V primeru južnih vetrov pa se lahko verno zasidrate v zalivu Mala luka na zahodu otoka.  

6. dan: Drvenik Veli - Brač; razdalja 14 nmi; čas plovbe 3 ure

Po izplutju z otoka Drvenik plovbo nadaljujemo v smeri vzhoda ob severni obali otoka Šolta, Ker bo današnja plovba kratka, se lahko ustavite v zalivu Nečujam in si privoščite nekaj ur kopanja in sončenja v zalivu, ki je zaščiten pred vsemi vetrov razen burjo. V popoldanskem času plovbo nadaljujemo proti vzhodu, proti otoku Brač. Če bi radi noč preživeli v marini, se odločite za plovbo v luko Milna, kjer je na voljo marina, številne restavracije, trgovine in tudi bencinska črpalka, kjer lahko dotočite gorivo pred vrnitvijo v marino Kaštela. Če bi zadnjo noč raje preživeli v majhni kičasti primorski vasici, priporočam plovbo v luko Bobovišča. V luki so na voljo muringi, voda in elektrika, le nekaj 100 m severneje pa sidrišče s plovkami od koder vas bodo z veseljem odpeljali v luko na večerjo. Tako marina Milna Kot luka Bobovišča so zaščitena pred vsemi vetrovi. Če se odločite zadnjo noč preživeti na sidru, potem predlagamo zaliv Stipanska (slika levo). Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi razen jugom. Sidrati boste morali na lastnem sidru in krmo plovila privezati na obalo. A brez skrbi, vaš trud bo poplačan z idiličnim ambientom in z izjemo juga, boste noč prespali zelo mirno.

7. dan: Brač; razdalja 10 nmi; čas plovbe 2 ure

Zadnji dan je dan za vrnitev v izhodiščno marino. Po izplutju plovbo nadaljujte v smeri severa. Če goriva še niste dotočili, plujte proti luki Split, kjer je bencinska črpalka. Iz Splita boste plovbo nadaljevali v smeri zahoda, mimo južnega dela slovitega Splitskega polotoka Marijan. Ko boste dosegli rt Marijan, smer plovbe spremenite proti severovzhodu in že ste pred marino Kaštela.

Ali veste koliko potroši motor na vašem plovilu?

Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti natančno. Motor lahko potroši zelo malo pa vse do zelo veliko. Dejavnikov, ki vplivajo na porabo goriva je več.

Dejavniki

1. Velikost in moč motorja
2. Teža in oblika plovila
3. Vrsta pogonskega goriva
4. Hitrost plovbe
5. Stanje morja
6. Stanje podvodnega dela plovila, stanje pogona in stanje propelerjev
7. Nastavitve pogona in stabilizatorjev
8. .....

V prvi vrsti je odvisna od moči motorja, vrste pogonskega goriva in velikosti oziroma teže plovila ter posadke na krovu. Nato je odvisna od hitrosti s katero plujemo oziroma s koliko obrati se vrti motor in pogojev, ki vladajo na morju. Če plujemo v mirnem morju je poraba manjša, kot če plujemo v razburkanem morju.

Ker plovila nimajo menjalnika z več prestavami, kot avtomobili (na voljo so le naprej, nevtralni položaj in vzvratna plovba), je poraba goriva odvisna večinoma od obratov s katerimi se motor vrti. Seveda se moramo zavedati, da bo hitrost plovbe pri enakem motorju in drugačnem plovilu različna. Za težje plovilo opremljeno z enakim motorjem, bomo za isto hitrost plovbe potrebovali višje obrate zaradi česar bo posledično poraba goriva višja.

Kako merimo porabo goriva

V navtiki običajno porabo goriva merimo v litrih na uro plovbe. Ta informacija ni merodajna. Če plovilo potroši 30 l/h, nam to ne pove prev nič. Ali smo pluli s hitrostjo 6 vozlov ali s hitrostjo 30 vozlov. Razlika je očitna. Če želimo merodajen podatek, moramo navesti tudi hitrost plovbe pri kateri je bila izvedena meritev. Podobno je kadar porabo izražamo glede na prevoženo natično miljo. Ta informacija nam pove kako učinkoviti plujemo. Lahko jo tudi predrugačimo in izrazimo v prevoženih miljah z 1 l goriva.

Primer učinkovitosti

Za primer smo vzeli plovilo Sea Ray SLX 250 v katerem je vgrajen motor MerCruiser ECT 8.2L MAG, ki razvije 380 KM ali 283 kW. Če pogledamo tabelo, vidimo, da plovilo najbolj učinkovito pluje s hitrostjo do 5 vozlov. Pri povečevanju hitrosti učinkovitost pade in je najslabša pri hitrosti 7 vozlov, kar je celo slabše kot pri najvišji hitrosti. Učinkovitost se prične izboljševati ko plovilo izglisira (običajno okrog hitrosti 12 vozlov). Učinkovitost nato narašča do hitrosti 26 vozlov, ko plovilo pluje celo bolj učinkovito, kot pri nizki hitrosti (zeleni deli tabele). S povečevanjem obratov motorja, hitrost in poraba naraščata. Pri najvišji hitrosti je učinkovitost plovila enako slaba kot pri hitrosti preden izglisira (rdeč del tabele).  Iz tabele in iz grafa je razvidno, da je s plovilom najbolj smotrno pluti s hitrostmi med 20 in 30 vozli. Poraba na prepluto miljo znaša okrog 1,5 l. Najmanj učinkovita pa je plovba s hitrostmi med 6 in 13 vozli in med 35 in 43,6 vozli, ko poraba doseže 2,5 l za prepluto miljo. Obratno sorazmerno je s porabo povezan tudi doseg plovila. Če bomo pluli z optimalno hitrostjo, bomo z enim rezervoarjem prepluli dobrih 170 nmi, če pa plujemo s hitrostmi, kjer je poraba največja pa bomo prepluli le dobrih 100 nmi. Razlika je očitna.

Še nekaj dejstev o porabi motorjev na notranje izgorevanje

Če se malo poigramo, lahko govorimo tudi o porabi na kW/h. Najmanjšo porabo med motorji, z notranjim izgorevanjem ima motor finskega podjetja Wartsila. Njihovi najnovejši dieselski motorji potrošijo le 165 g goriva za kW energije na uro.  Dieselski motorji Podjetja Volvo Penta se tej številki močno približajo. Vgrajeni bencinski motorji proizvajalcev Mercruiser in Volvo Penta potrošijo med 220 in 260 g goriva za kW na uro, izvenkrmni bencinski motorji pa potrošijo med 240 in 270 g goriva za kW na uro.

Povprečna poraba goriva

Povprečna poraba goriva je odvisna od našega načina plovbe. Plovila najmanj goriva na prevoženo navtično miljo potrošijo pri počasni plovbi do 6 vozlov, med gliseranjem pa pri idealni potovalni hitrosti. Poraba goriva je najvišja pri plovbi z maksimalnim plinom in pri hitrosti preden plovilo izglisira. Pri normalni plovbi motor približno 50% časa deluje z manjšimi obrati, ko s plovilom manevriramo pri izplutju, vplutju ali sidranju, ostalo polovico pa pri glisiranju.

Da bodo informacije čim bolj kredibilne se osredotočimo na informacije, ki jih lahko pridobimo s strani proizvajalcev motorjev oziroma ustanov, ki opravljajo meritve motorjev. V tabeli so navedeni večji proizvajalci motorjev, modeli motorjev in njihova poraba pri različnih obratih.

Poraba goriva bencinskih in dieselskih navtičnih motorjev (v l/h)

Primer porabe nekaterih plovil