Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoZa plovbo po Nacionalnih parkih in Naravnih parkih na Hrvaškem je treba kupiti vstopnico. Z letom 2018 so parki Kornati, Lastovo, Mljet in Telaščica poenotili način zaračunavanja vstopnine in prodajajo kombinirane vstopnice, s katerimi si lahko ogledate več oziroma vse parke.
Spremembe v letošnjem letu
Cena vstopnice je odvisna od dolžine plovila, časa bivanja v parku, sezone in nakupa v predprodaji ali v parku samem. Lani so bile na voljo vstopnice za 1, 3 ali pa 7 dni. Letos ukinjajo vstopnico za 7 dni in jo nadomeščajo s 5-dnevno. Sedemdnevna vstopnica, ki je nekoliko dražja od petdnevne, omogoča obisk obeh nacionalnih parkov, Kornati in Mljet, ter dveh naravnih parkov, Telaščica in Lastovo.
Cene dnevnih vstopnic v predprodaji se niso spremenile. Znižale so se cene 3-dnevnih vstopnic. Cena 5-dnevnih je primerno manjša od lanskih 7-dnevnih. Prav tako je letos možno kupiti cenejšo petdnevno vstopnico za plovila dolžine do 7 m, kar lani ni bilo možno
Dnevne vstopnice kupljene v parku (cene so v HRK)
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
PP Telaščica |
|||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 150,00 | 300,00 | 50,00 | 100,00 | 150,00 | 250,00 |
7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 400,00 | 100,00 | 150,00 | 200,00 | 350,00 |
11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 300,00 | 600,00 | 130,00 | 200,00 | 300,00 | 500,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 500,00 | 1.000,00 | 170,00 | 350,00 | 700,00 | 1.200,00 |
25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.100,00 | 2.000,00 | 450,00 | 900,00 | 1.100,00 | 2.000,00 |
50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.250,00 | 4.000,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 2.250,00 | 4.000,00 |
nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 |
Dnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
PP Telaščica |
||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 150,00 | 300,00 | 120,00 | 250,00 | 50,00 | 100,00 | 100,00 | 200,00 |
7,00 - 10,99 m | 200,00 | 400,00 | 150,00 | 350,00 | 100,00 | 150,00 | 150,00 | 300,00 |
11,00 - 17,99 m | 300,00 | 600,00 | 250,00 | 550,00 | 130,00 | 200,00 | 200,00 | 400,00 |
18,00 - 24,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 900,00 | 170,00 | 350,00 | 500,00 | 1.000,00 |
25,00 - 49,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 | 450,00 | 900,00 | 900,00 | 1.800,00 |
50,00 - 74,99 m | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 1.750,00 | 3.500,00 |
nad 75,00 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 |
Tridnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
|||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | 100,00 | 200,00 |
7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 300,00 |
11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 600,00 | 1.200,00 | 260,00 | 400,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 900,00 | 1.800,00 | 340,00 | 700,00 |
25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.800,00 | 3.600,00 | 900,00 | 1.800,00 |
50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 4.100,00 | 8.200,00 | 2.600,00 | 5.200,00 |
nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 7.300,00 | 14.600,00 | 4.000,00 | 8.000,00 |
Petdnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
NP Kornati |
PP Telaščica |
||
Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 450,00 | 900,00 | - | - |
7,00 - 10,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 900,00 | 1.800,00 |
11,00 - 17,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 1.400,00 | 2.800,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.500,00 | 3.000,00 | 2.200,00 | 4.400,00 |
25,00 - 49,99 m | 2.700,00 | 5.400,00 | 4.200,00 | 8.400,00 |
50,00 - 74,99 m | 5.250,00 | 10.500,00 | 8.800,00 | 17.600,00 |
nad 75,00 m | 10.500,00 | 27.000,00 | 16.600,00 | 33.200,00 |
Večdnevne vstopnice kupljene v predprodaji za več parkov hkrati (cene so v HRK)
|
3 dnevna (Kornati + Telaščica) |
3 dnevna (NP Mljet + PPLastovo) |
7 dnevna (Kornati, telaščica, Mljet, Lastovo) |
|||
Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | - | - |
7,00 - 10,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 800,00 | 900,00 | 1.800,00 |
11,00 - 17,99 m | 800,00 | 1.600,00 | 600,00 | 1.200,00 | 1.400,00 | 2.800,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.300,00 | 2.600,00 | 900,00 | 1.800,00 | 2.200,00 | 4.400,00 |
25,00 - 49,99 m | 2.400,00 | 4.800,00 | 1.800,00 | 3.600,00 | 4.200,00 | 8.400,00 |
50,00 - 74,99 m | 4.700,00 | 9.400,00 | 4.100,00 | 8.200,00 | 8.800,00 | 17.600,00 |
nad 75,00 m | 9.300,00 | 18.600,00 | 7.300,00 | 14.600,00 | 16.600,00 | 33.200,00 |
Nakup vstopnice v predprodaji:
Online na tej povezavi: https://www.parkovihrvatske.hr/webshop
Večdnevne vstopnice v predprodaji je možno kupiti le preko zgornje povezave.
Prodajalec |
Naslov |
Kraj |
Telefon |
Marina Tankerkomerc Zadar | Marina Tankerkomerc Zadar | Zadar | 00 385 91 388 1999 |
Marina Baotić | Don Petra Špike 2a | 21218 Seget Donji | 00 385 21 798 182 |
Albatros Yachting | I. Meštrovića 2 | Marina Tankerkomerc Zadar | 00 385 23 332 282 |
Danuvius marina d.o.o. | Jurjevgradska 2 | 22212 Tribunj | 00 385 22 447 145 |
Marine Travel d.o.o. | Marina Dalmacija 21 | 23206 Sukošan | 00 385 23 393 319 |
Euronautic d.o.o. | Marina Kornati | 23210 Biograd n/m | 00 385 23 385 205 |
Marina Šibenik d.o.o. | Obala Jerka Šižgorića 1 | 22 000 Šibenik | 00 385 22 460 800 |
Adamo Travel | Sali 112 | 23281 Sali | 00 385 23 377 208 |
Redno vzdrževano in čisto plovilo je želja vsakega lastnika plovila. Da bo plovilo dolgo časa ohranilo videz novega plovila, ga je treba redno čistiti in vsaj enkrat letno polirati. Za plovilo dolžine do 12 m si bo treba vzeti kar cel dan. A verjemite po nekaj letih vam ne bo žal, da ste opravljali to delo. Površina vašega plovila ob rednem in kakovostnem delu bo tudi po desetih in več letih enaka kot takrat, ko je bilo plovilo novo.
Zakaj je potrebno poliranje
Plovila, ki so izdelana iz stekloplastike, imajo zunanji sloj izdelan iz posebne snovi imenovane gelcoat. To je tanek zaščitni sloj, ki ščiti trup plovila pred zunanjimi dejavniki in trupu daje njegovo barvo. Ker je izpostavljen zunanjim dejavnikom, se sčasoma umaže, obrabi in s tem izgubi svojo zaščitno funkcijo. Zaradi tega ga je treba primerno vzdrževati in obnavljati. Naše plovilo bo najbolje zaščiteno, ko bo njegova površina čista, gladka in sijoča. Z rednim poliranjem odstranjujemo mikro poškodbe, ki so nastale na površini, mu vračamo sijaj in s pravimi polirnimi sredstvi vračamo njegove zaščitne lastnosti. Če poliranja ne izvajamo redno, bodo mikro poškodbe postale poškodbe, ki jih bomo le s težavo rešili. Trup plovila bo izgubil sijaj, površina bo porozna. Potrebno bo fino brušenje in nato še poliranje.
Zunanji dejavniki, ki škodijo površini plovila
- morska voda,
- sončna svetloba (predvsem UV),
- prašni delci,
- onesnažene padavine.
Kaj potrebujemo za poliranje
Za poliranje plovila potrebujemo primerno polirno pasto, stroj za poliranje, polirne pene in večje število krpic. Polirne paste se razlikujejo glede na snov, iz katere so izdelane in glede na granulacijo abrazivnih delcev. Izdelane so lahko na vodni osnovi ali na osnovi kerozina (zemeljskega olja) in naftalena. Po granulaciji se ločijo kot polirne paste za odstranjevanje globljih poškodb površine (P800), srednje grobe polirne paste (P1000) in fine polirne paste, ki jih uporabljamo za manj poškodovane površine (P1500 ali P2000) oziroma naknadno po odstranjevanju globljih poškodb z bolj grobimi polirnimi pastami.
Večina današnjih sredstev za poliranje vsebuje več komponent. Z njihovo uporabo istočasno odstranjujemo poškodbe površine, osvežimo gelcoat, zaščitimo pred UV-svetlobo in zagotovimo izjemen sijaj površine. Če je le možno, izberite takšno polirno pasto, s katero boste v enem koraku naredili vse.
Poliranje plovila lahko izvedemo ročno ali s polirnim strojčkom. Delo s strojčkom bo opravljeno bistveno bolj kakovostno in hitrejše. Za enostavno delo potrebujete strojček, na katerem lahko nastavljate obrate vrtenja polirne plošče. Poliramo običajno med 900 in 1500 obrati. Naprave, pri katerih števila obratov ne moremo nastavljati in se med delovanjem vrtijo z več obrati (tipično od 2500–3500), se vrtijo prehitro in kakovostno poliranje ni možno.
Priprava pred poliranjem
Kot vedno je dobra priprava polovica opravljenega dela. Zato si vzemite potreben čas in plovilo primerno pripravite na poliranje. Prihranili boste veliko časa in rezultat poliranja bo navdušujoč.
Prvo in najpomembnejše opravilo, ki ga moramo izvesti, je čiščenje delov plovila, ki jih nameravamo polirati. Odstraniti moramo grobo nesnago in predvsem sol. Oboje lahko enostavno naredimo z izpiranjem s sladko vodo. Potrebujemo mehko ščetko in veliko količino vode. Najbolje, če imamo pri roki tekočo vodo. Za čiščenje lahko uporabimo tudi katerega izmed biološko razgradljivih šamponov za plovila, ki bo pomagal s površine odstraniti tudi finejše nečistoče in maščobe. Če boste uporabili polirno pasto, ki tudi čisti, potem ne potrebujete dodatnega pranja plovila s šamponom.
Razsoljevanje je izjemno pomembno. Če bodo na površinah, ki jih nameravate polirati, ostali sledovi soli, si boste naredili dodatno delo. Sol namreč pokvari strukturo polirne paste, zaradi česar na mestu, kjer je bila sol, ostanejo temni madeži. Teh vam ne bo uspelo odstraniti s polirno pasto. Potrebno bo brušenje s finim brusnim papirjem (P1000–P2000) in nato še poliranje s polirno pasto.
Pred poliranjem je treba zaščititi dele, za katere ne želimo, da bi prišli v stik s polirnimi sredstvi. To so vsi plastični in gumijasti deli. Ti materiali hitro vpijejo tekočine iz polirne paste, ki povzročijo njihovo hitrejše propadanje. Drobni delci polirne paste se zadržijo na njihovi površini in jih je izjemno težko odstraniti. Problem je najbolje viden pri plastikah ali gumah temne barve.
Manj skrbi pa je potrebne pri drugih delih. Z modernimi polirnimi pastami lahko poleg gelcoata polirate tudi kovine in barvane dele plovila, ki jih ni treba zaščititi. Lahko jih polirate z isto pasto. Za poliranje kovinskih delov namenite druge krpe, kot so namenjene za poliranje gelcoata. Pri poliranju kovine se odstranjujejo drobni kovinski delci, ki jih lahko s krpico prenesemo na gelcoat, ki ga bo treba znova polirati.
Poliranje plovila
Ko smo plovilo dobro pripravili na poliranje, se lahko končno lotimo najtežjega dela. Če boste poliranje izvajali na improviziranem odru, bodite prepričani, da stoji trdno.
Preden odprete polirno pasto, jo dobro pretresite, da se komponente dobro premešajo. Na polirni strojček namestite polirno peno in nanjo nanesite manjšo količino paste. Nanašajte jo na sredino polirne pene. Centripetalna sila bo poskrbela, da se bo sama razporedila po celotni površini. Polirno peno položite na površino plovila, ki jo nameravate polirati in šele nato vključite vrtenje strojčka. Na ta način se boste izognili nepotrebnemu brizganju polirne paste po zraku.
Polirajte manjše površine. Polirna pasta mora biti med poliranjem mokra. Če jo nanesete na večjo površino, bodo komponente hitro izhlapele s površine in učinek poliranja bo slab. Polirajte s krožnimi gubi in se počasi premikajte po površini. Pomikajte se v različnih smereh, da bo poliranje čim bolj enakomerno. Če uporabljate polirno pasto, ki je izdelana na vodni osnovi, se bo ta med poliranjem posušila. Abrazivni deli paste se bodo spremenili v suh prah in bodo med poliranjem sami odpadli s površine. Naknadno brisanje površine z mehko krpo ne bo potrebno. Če ne uporabljate paste na vodni osnovi, bodo abrazivni delci paste ostali na površini plovila. Pustite nekaj minut, da se polirani del plovila popolnoma posuši, nato pa ostanek paste zbrišite z mehko krpo.
Ste natančni?
Ko boste končali s poliranjem površine in odstranili ostanke polirne paste, si podrobno oglejte površino plovila. Med poliranjem ste lahko določene dele premalo polirali, še niso čisti oziroma še nimajo želenega sijaja. Površino si vedno oglejte iz dveh nasprotnih strani. Če je površina z ene lepo sijoča, še ne pomeni, da je taka tudi z druge. Na mestih, kjer še ni želenega sijaja, ponovite poliranje.
Poliranje težko dostopnih delov
Ne jezite se, če s polirnim strojem ne boste dosegli vseh površin na plovilu. Niste edini. Z gotovostjo lahko trdimo, da še niso zgradili plovila, kjer bi bile vse površine dostopne s strojem. V roke bo treba vzeti krpico in se dela lotiti ročno. Krpica, na katero boste nanesli pasto, naj bo majhna. Če bo velika, bo sama vpila tekočine iz polirne paste, zato boste porabili več paste in ne boste mogli polirati težko dostopnih površin.
Po končanem delu
Ko zaključimo poliranje plovila, si lahko oddahnemo. Učinek našega dela lahko dolgoročno povečamo s ponovnim nanosom polirne paste po 30 dneh. S tem povečamo zaščitni sloj in zagotovimo dolgotrajnejši učinek našega dela. Za dodatno zaščito lahko takoj po poliranju nanesemo tudi različne voske.
Vse uporabljene polirne pene in krpice prepojene s polirno pasto odložite na primerno mesto med odpadki. Polirne paste so povečini zdravju škodljive.
Pred plovbo je treba posebno pozornost nameniti motorju, osnovnemu pogonskemu sredstvu. Ker si želimo, da bi motor med plovbo normalno deloval, je treba pred izplutjem motor preventivno pregledati in ga pripraviti na plovbo.
1. Pregled nivoja motornega olja
Pred vsakim izplutjem in še posebej pred občasnimi ali daljšimi plovbami moramo obvezno kontrolirati in po potrebi doliti v motor motorno olje. Poraba motornega olja je namreč pri motorjih za plovila večja, kot pri motorjih za avtomobile. Na plovilu je zato smiselno imeti posodo z manjšo zalogo motornega olja za dolivanje. V primeru, da se nivo motornega olja občutno zmanjšuje, je treba ugotoviti vzrok za nadpovprečno porabo motornega olja in ga čim prej odpraviti.
2. Pregled nivoja hidravlične tekočine
Pri motorjih s premikajočo se peto z vijakom (Z motorji, zunajkrmni motorji …) moramo preveriti nivo hidravlične tekočine, ki služi za uravnavanje naklona pete z vijakom.
3. Pregled nivoja olja v servo-krmilnem sistemu
Olje v servo-krmilnem sistemu omogoča delovanje servo-krmilnega sistema, s katerim je opremljena večina plovil na rekreacijski pogon. Na takih plovilih je treba pregledati nivo olja v servo-krmilnem sistemu.
4. Prezračevanje motorja
Pri čolnih z vgradnimi motorji sodi med obvezna opravila prezračevanje motornega prostora, kar je zelo pomembno predvsem za plovila z bencinskimi motorji. Prezračevanje je večinoma izvedeno prisilno z električnim ventilatorjem, ki ga moramo vklopiti vsaj dve do tri minute pred zagonom motorja in ga pustiti vklopljenega tudi med plovbo, še posebej če je ta počasnejša. Bencinski hlapi, ki se nabirajo v motornem prostoru in imamo z njimi opraviti predvsem pri motorjih z uplinjačem, so namreč eksplozivni. Brez prezračevanja vgradnih bencinskih motorjev tvegamo požara ali eksplozije.
5. Pregled raznih priključkov na motorju
Občasno je dobro pregledati tudi različne priključke na motorju, med katere sodijo tudi gumijasta cev za dovod goriva ter cevi za dovod in odvod morske vode pri odprtem sistemu hlajenje oziroma dovod in odvod hladilne tekočine pri zaprtem sistemu hlajenja.
6. Pregled kaluže
Redno je treba preverjati kalužo in s tem sproti detektirati morebitno puščanje raznih tekočin na plovilu, tudi iz motorja (hladilna morska voda, hladilna tekočina, olja, gorivo).
7. Vizualni pregled filtra za morsko vodo
Redno pregledovanje filtra za morsko vodo je pomembno za preprečevanje prehoda nečistoč (npr. morska trava) v hladilni sistem. Če plujete pretežno na nižjih globinah, še posebno tam kjer je morsko dno obraščeno z morsko travo, je smiselno pogostejše čiščenje filtra za morsko vodo.
8. Vizualni pregled filtra goriva oziroma sistema za filtracijo goriva
Ob normalnih pogojih, ko s kontaminacijo goriva nimamo težav, se filter za gorivo menjuje zgolj preventivno ob rednih servisih motorja. V primeru težav z gorivom pa se nam navadno najprej začne mašiti filter goriva, če vzroka ne odpravite pa lahko zaradi kontaminiranega goriva ostanete celo brez pogona. Pregledovanje filtra goriva je torej predvsem preventivne narave.
9. Pregled zobatega jermena
Občasno je dobro pregledati napetost zobatega jermena in ga po potrebi ustrezno zategniti, saj se sicer prekomerno obrablja.
10. Pregled količine goriva in načrtovanje njegove nabave
Pred izplutjem je treba preveriti količino goriva in narediti dober načrt plovbe ter oceniti predvideno porabo goriva. Načrtovanje nabave goriva je eno pomembnejših opravil, saj lahko brez premišljenega načrtovanja ostanete brez goriva.
11. Pregled napetosti v akumulatorjih
Za zagon velike večine motorjev na plovilih je potrebna električna energija iz akumulatorjev. Zato morate redno spremljati napetost v akumulatorjih in poskrbeti za njihovo pravočasno polnjenje med plovbo z motorjem oziroma na obali.
Po zagonu motorja je treba motor pustiti v prostem teku delovati nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo. Medtem preverite kroženje hladilne morske vode in spremljate indikatorje, ki prikazujejo temperaturo v motorju, tlak motornega olja, napetost akumulatorjev, itd… Na koncu preventivno preverite še prisotnost morebitnih svežih tekočin v kaluži.
Besedilo: spinaker.si
Varnostni klic (angl. Safety Call) se na radijskih postajah VHF uporablja za oddajanje sporočil, ki so neposredno povezana z varnostjo na morju. Če npr. preslišite sporočilo o tovoru, ki je padel s krova tovorne ladje (hlodovina, kontejnerji ipd.), ga lahko ne opazite in v najslabšem primeru potopite svoje plovilo.
Predstavljajte si, da se točno na vaši začrtani plovni poti v morju nahaja hlod, ki je padel iz tovorne ladje in plava na vodni površini. Ali bi ga pravočasno opazili, če vas nanj ne bi nihče opozoril? Dejstvo je, da smo ob ugodnih vremenskih razmerah in redkem prometu manj pozorni na vodno površino pred nami, zato je takrat največja verjetnost, da takšne nenadejane slabo vidne delno potopljene ovire ne bi pravočasno opazili.
Kako sem lahko obveščen o oviri na morju?
Pomembno |
Med plovbo imejte vedno vključeno radijsko postajo VHF! |
O oviri smo lahko obveščeni le, če je oviro že nekdo opazil in je sprožil vse potrebne postopke za obveščanje ostalih plovil. Na tem mestu predpostavljajmo, da je ovira bila opažena in je informacija o oviri bila ustrezno posredovana. V tem primeru smo lahko na plovilu o oviri na morju obveščeni na dva načina:
- z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF ali
- s pomorskim varnostnim obvestilom preko različnih poti.
V vsakem primeru se vsakršno tovrstno obveščanje najprej začne z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF, medtem ko je razpošiljanje pomorskih varnostnih obvestil vezano na urnik razpošiljanja in smo zato lahko s pomorskim varnostnim obvestilom obveščeni prepozno.
Da najhitreje pridemo do informacije o oviri na morju zadošča zgolj vključena radijska postaja VHF (če vaša radijska postaja VHF nima vpisane enolične MMSI-številke, morate obvezno poslušati VHF-kanal 16). Ko boste prejeli varnosti klic, bo vaša postaja začela zvoniti in kmalu zatem boste slišali še govorno sporočilo s podrobnostmi o oviri na morju.
Primer varnostnega klica
Primer varnostnega klica, ki ga je obalna postaja Split Radio občasno ponavljala v angleščini in hrvaščini, dokler ni bila ovira na morju umaknjena.
Kako lahko obvestim ostala plovila, če prvi opazim oviro na morju?
Da bi se tudi druga plovila zagotovo izognila oviri na morju, ki smo jo slučajno opazili, moramo seveda informacijo o oviri ustrezno posredovati naprej.
To storimo z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF.
Besedilo: spinaker.si
Zadnja stvar, ki bi si jo želeli med plovbo, je okvara zunajkrmnega motorja. Zaradi njegove okvare lahko obtičite sredi morja, kar je lahko zelo stresno. Kljub vsej preventivi včasih vseeno pride do okvare, zato mora voditelj čolna poznati vsaj nekaj osnov motoroznanstva, da zna ustrezno pristopiti k reševanju težav z zunajkrmnim motorjem.
Čeprav večina navtičnih navdušencev računa, da bodo probleme z zunajkrmnim motorjem že nekako rešili, četudi s pomočjo drugih, je vseeno bolje, da se na te scenarije vnaprej pripravite, da se boste nanje lahko pravilno odzvali. V takšnih primerih je najboljše ‘orodje’, ki ga lahko imate pri sebi, svoje lastno znanje. Pomembno je biti poučen predvsem o najpogostejših težavah in s postopkih za njihovo učinkovito odpravo. Na ta način se izognete tudi čakanju na strokovnjake in s tem povezanim stroškom. V najslabšem primeru vas namreč lahko doleti tudi strošek vleke čolna v pristanišče.
Kaj je zunajkrmni motor?
Zunajkrmni motor je najpogostejša vrsta pogona. Je samostojna enota, ki je pritrjena na krmo čolna. Zunajkrmni motorji imajo lahko različne razpone moči in se navadno uporabljajo za manjša plovila, dolžine do 10 metrov. V primerjavi z ostalimi motorji, vgrajenimi v notranjost plovil, jih lažje servisiramo ali premikamo z enega plovila na drugo. Na večjih plovilih se uporabljajo kot pogon za manjše pomožne čolne.
Poznamo bencinske in električne zunajkrmne motorje. Pri reševanju težav z motorjem je zelo pomembno, da smo seznanjeni z vrsto zunajkrmnega motorja, saj je od tega odvisno pravilno diagnosticiranje in odpravljanja težav.
5 najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju in kako jih odpraviti
Medtem ko je za nekatere težave z motorjem potrebno znanje mehanika, lahko manjše težave enostavno odpravite kar sami. Tukaj izpostavljamo pet najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju, ki jih lahko vsak navtik odpravi sam.
1. Motor se ne zažene
Obstaja več različnih vzrokov za nastanek tega problema.
- Rezervoar za gorivo je prazen – Rezervoar za gorivo napolnite z ustreznim gorivom. Če se je motor pregrel in je še vedno vroč, pred polnjenjem rezervoarja počakajte, da se ta ohladi.
- Staro gorivo v rezervoarju – Gorivo, ki je bilo v rezervoarju več kot 30 dni, je treba nadomestiti s čistim svežim gorivom.
- Varnostna objemka ni nameščena – Namestite varnostno objemko (navadno na rdečem kablu), da se vklopi varnostno stikalo, ki omogoči zagon motorja.
- Motor je v prestavi – Menjalnik motorja mora biti pred zagonom motorja v nevtralnem položaju.
- Izpraznjeni akumulatorji – Napolnite akumulatorje, da bodo omogočili zagon motorja. Preverite tudi, ali so poškodovani električni priključki oziroma jih je prizadela korozija.
- Poškodovane vžigalne svečke ali sistem vžiga – Poskusite očistiti vžigalne svečke in jih po potrebi zamenjajte ter testirajte prisotnost električne iskre. Preverite tudi stanje kapic na vžigalnih svečkah in stanje vodnikov, ki vodijo do vžigalne svečke.
- Dovod goriva do motorja je prekinjen – Preverite ventil za dovod goriva. Navadno imate možnost, da izberete med zunanjim rezervoarjem in notranjim rezervoarjem. Če gorivo ne priteče, je lahko vzrok težave zamašena šoba v uplinjaču, ki jo je zato treba očistiti.
2. Pregrevanje zunajkrmnega motorja
Zunajkrmne motorje običajno hladi voda, ki jo motor med delovanjem črpa s pomočjo vodne črpalke iz morja ali celinskih voda (reke, jezera). Če skozi motor ne steče dovolj hladilne vode, pride do pregrevanja motorja.
Za odpravo tega problema je treba najprej ugasniti motor in preveriti, če obstaja kakršnakoli blokada pretoka hladilne vode. Blokado lahko povzročijo razni tujki,kot je npr. trava. Ko je blokada odpravljena in motor ohlajen, ga lahko ponovno zaženete.
Razlog za pregrevanje motorja je lahko tudi poškodovan tekač na vodni črpalki (impeler). Tekač je okrogel gumijast element z lopaticami, ki črpajo vodo in jo potiskajo skozi hladilne kanale. Poškodovan tekač povzroči oslabljen oziroma prekinjen dovod vode do motorja in posledično njegovo pregrevanje. V tem primeru morate tekač zamenjati z novim, zato mora biti tekač med standardnimi rezervnimi deli na vsakem plovilu.
3. Pretirano tresenje zunajkrmnega motorja
Neobičajne vibracije motorja, ki so lahko posledica različnih dejavnikov, izrazito negativno vplivajo na življenjsko dobo motorja. Najpogostejši razlog za pretirano tresenje motorja je poškodovan ali ohlapen vijak (propeler). V tem primeru najprej preverite, če je vijak dobro pritrjen. Pri tem preverite tudi njegove morebitne poškodbe ali prisotnost razpok. Če je vijak ohlapen, ga morate močneje priviti. Če je vijak poškodovan, ga zamenjajte z novim.
Možen razlog za pretirano tresenje motorja so lahko tudi obrabljene gume, ki stabilizirajo motor oziroma njegovo ohišje. Preverite stanje gumijastih elementov motorja (tudi izolacijskih podložk) in jih po potrebi zamenjajte z novimi.
4. Vijak (propeler) se ne vrti
Kadar se vijak ne vrti, kljub temu da je menjalnik motorja v prestavi, je krivec za to praviloma zlomljen varnostni zatič na peti motorja. V tem morate najprej ustaviti motor, peto motorja dvigniti iz vode, odviti vijak (propeler) in zamenjati zlomljen varovalni zatič, ki ga najdete med rezervnimi deli. Običajno boste pri dvigu pete motorja iz vode naleteli na vzrok za zlom varnostnega zatiča: okoli vijaka navite vrv, ribiške mreže ipd., kar je seveda treba odstraniti.
5. Motor se naenkrat ustavi
Eden od možnih razlogov, da se motor naenkrat ustavi, je nastanek vakuuma v rezervoarju za gorivo, ki preprečuje dotok goriva v motor. Za rešitev tega problema odvijte odzračevalni vijak na rezervoarju za gorivo in nato z ročno črpalko za gorivo načrpajte gorivo do motorja (pritiskajte na izbočen gumijast gumb na motorju, dokler ne postane trd).
Možen razlog je tudi ta, da ste med plovbo po nesreči potegnili varnostno objemko s položaja, ki omogoča delovanje motorja.
Dodatni nasveti za vzdrževanje
- Ohranjanje zunajkrmnega motorja v brezhibnem stanju zmanjša pogostnost težav in hkrati podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Sledita dva osnovna koristna nasveta za vzdrževanje zunajkrmnega motorja.
- Uporabite ustrezno gorivo
- Preverite navodila za uporabo vašega zunajkrmnega motorja in uporabljajte predpisana goriva in maziva. Napačno gorivo ima lahko škodljive učinke na vitalne dele motorja, lahko povzroči resne poškodbe in nepopravljivo škodo na motorju.
- Izvajajte redne preglede motorja
- Primeren čas za redno pregledovanje motorja je po zaključku sezone. Takrat se izvede konzervacija motorja, ko motor izperemo s sladko vodo in njegove dele zaščitimo pred zimo. Pomladi sledi dekonzervacija motorja, ko motor pregledamo in pripravimo za ponovno uporabo.
- Obrabljene dele na motorju je treba zamenjati takoj, da preprečimo nadaljnjo škodo na motorju. Najhitreje se obrabijo cevi za gorivo, tekači in vžigalne svečke, lahko pa tudi vijaki (propeler). Redno menjujte tudi zarjavele objemke.
- Preglede motorja in podrobnosti o vsakem zamenjanem obrabljenem delu motorja si zabeležite v navtični dnevnik. Na ta način boste lahko na daljši rok spremljali kaj se dogaja z motorjem na vašem plovilu.
Zaključek
Težave z zunajkrmnim motorjem se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Za voditelja čolna je zato ključno, da pozna osnovno delovanje motorja in zna hitro odreagirati ter samostojno rešiti predvsem manjše težave, ki se pojavljajo najpogosteje. Zato je obvladovanje težav z motorjem del izpitnega programa za voditelja čolna. Če težava presega vaše zmožnosti, pokličite na pomoč serviserja ali po potrebi nekoga, ki bo vaše plovilo odvlekel k obali, pri čemer si lahko pomagate tudi z VHF postajo. Če potrebujete takojšnjo pomoč, pri katerem je lahko ogroženo celo vaše življenje, morate nemudoma oddati klic v stiski.
Besedilo: spinaker.si
Ladja z imenom Victorija je 6. septembra leta 1522 priplula v pristanišče v južni Španiji. Ladja in izmučena 18-članska posadka je bilo vse, kar je ostalo od flote štirih ladij in 250-članske posadke, ki je izplula pred tremi leti. Kljub temu je bilo potovanje velik uspeh. Dosegli so nekaj nepojmljivega. Prvič v zgodovini so obpluli svet.
Velika osvajanja
Zgodba se je v resnici začela že leta 1494, le dve leti potem, ko je Krištof Kolumb za Španijo odkril Ameriko. Njegovo odkritje je prepričalo špansko katoliško oblast, da je pri papežu dosegla prepoved, da bi si Portugalci, kot druga svetovna pomorska velesila, prisvojili pol novega sveta. Papež je zadevo rešil enostavno. Z navidezno črto (poldnevnik, ki je potekal preko Brazilije – približno 46 stopinj zahodno), je razdelil svet na dva dela. Zahodno od razmejitve, je lahko nove teritorije osvajala Španije, vzhodno pa Portugalska. Obe pomorski velesili sta se takrat strinjali s podanimi pogoji in 7. junija 1994 v španskem kraju Tordesillas podpisali tako imenovano Tordesijsko pogodbo. (slika desno).
V obdobju velikih osvajanj sta obe pomorski velesili imeli enake cilje. Želeli so si dostop do začimb z območja današnje Indonezije. Uporabljali so jih za začinjanje, naravni konzervans in kot afrodiziak. Njihova vrednost v teži je bila nekajkrat večja od zlata. Ker Španci niso smeli pluti proti vzhodu, so morali iskati poti proti zahodu.
Ko je Portugalec Ferdinand Magellan prepričal španskega kralja Karla 1., da obstaja plovna pot do Indonezije proti zahodu, ga je ta postavil za kapitana španske mornarice. Na razpolago je imel vse, kar si je želel. Poleg tega da je bil upravičen do deleža dobička ustvarjenega s potovanjem, je dobil tudi pet ladij (San Antonio, Conception, Trinidad, Santiago in Victoria) in 260 članov posadke. Med člani posadke je bil tudi mlad suženj z imenom Enrique, ki ga je Magellan zajel v prejšnjem potovanju proti Melaki (mesto v jugozahodnem delu Indonezije). Drugi član posadke, ki je odigral pomembno vlogo na potovanju, je bil beneški plemič, ki je iskal avanturo.
Proti zahodu
Lepega jesenskega dne, 20. septembra leta 1519, je flota petih ladij dvignila sidro in izplula iz Španije v južni Atlantik. Prvi postanek so opravili v današnji Braziliji v bližini Ria de Janeira. Plovbo so nato nadaljevali proti jugozahodu in iskali plovno pot proti zahodu. Iskali so prehod skozi Južno Ameriko, ki bi povezoval vzhod in zahod. Bolj ko so napredovali proti jugozahodu, slabše je bilo vreme in razmere so postale nevzdržne. Španska posadka je začela stresati svojo nejevoljo nad portugalskim kapitanom. Odnosi so se začeli zaostrovati. Prišlo je do upora. Magellanu ga je uspelo zatreti na zelo krut način. Toda to ni bila rešitev. Pravi problemi so se šele začeli. Ladja Santiago se je med nevihto močno poškodovala in potopila. Med plovbo skozi ozek prehod na skrajnem jugu Južne Amerike, ki ga danes imenujemo Magellanov prehod, se je kapitan ladje San Antonio odločil, da se vrne nazaj v Španijo. Izkoristil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila, obrnil ladjo in se napotil nazaj proti Španiji.
Magellanov prehod
Magellan je nadaljeval plovbo s preostalimi tremi ladjami. 21. oktobra je začel z raziskovanjem plovne poti skozi arhipelag Južne Amerike. Po 27 dnevih plovbe v izjemnem mrazu, so tri ladje uspešno izplule iz današnjega Magellanovega prehoda v Tihi ocean. Flota ni pričakovala, da je Tihi ocean tako velik. Za plovbo preko oceana so potrebovali 98 dni. Številni mornarji so podlegli boleznim, kot je skorbut, številni so umrli zaradi lakote. Ko so končno prepluli ocean in se srečali z domorodci na današnjem otoku Guam, se je izkazalo, da lahko njihov suženj Enrique brez težav z njimi komunicira. Plovbo so nadaljevali proti zahodu. Zelo toplo jih je sprejel Rajah Humabon, monarh Cebuja. Ko ga je vladar prosil, da premaga vladarja sosednjega otoka Mactan, je Magellan nalogo sprejel z veseljem. A naloga se žal ni končala srečno. Magellanova vojska je bila po številu prešibka in je bila hitro premagana. Bambusove sulice domačinov si priletele tudi v Magellana, ki je na otoku tudi izgubil življenje.
Vendar to ni končalo njihovega potovanja. Magellan je v svoji oporoki zapisal, da sužnja Enriqueja po njegovi smrti osvobodijo. Ker je preostala posadka še vedno potrebovala prevajalca, je bila njegova svoboda ogrožena. Zato se je Enrique dogovoril z vladarjem Rajahom Humabonom, da ubijejo 30 španskih mornarjev na večerni gostiji, ki je potekala na plaži. Po tem dogodku se o njem ni več slišalo. Nikoli se ni izvedelo, ali mu je uspelo priti v svoj rodni kraj Melaka. Če mu je uspelo, potem je bivši suženj Enrique prvi človek na svetu, ki je obplul svet.
Preživeli španski mornarji so pred otokom Cebu zažgali ladjo Concepcion, ter nadaljevali s plovbo do Otoka začimb (vzhodno od otoka Borneo). Dosegli so ga novembra 1521. Naložili so dragocen tovor. Sedaj jih je čakala še ena zahtevna naloga. Vrniti so se morali v Španijo. Kmalu po izplutju z otoka so ladjo Trinidad zasegli Portugalci. Zaradi poškodb je kmalu potonila. Preostala ladja Victoria je nadaljevala plovbo proti zahodu. Krmaril jo je Juan Sebastian Elcano. Kljub majhnim možnostim je majhni ladji uspelo pripluti do matične luke v Španiji. Na krovu so imeli natovorjen cimet in klinčke. Njihova vrednost je bila tako velika, da so pokrili vse stroške ekspedicije in ustvarili dobiček.
Zapiski, zapiski in še enkrat zapiski
Beneški plemič Puigafetta je ves čas potovanja delal skrbne zapiske. Opisal je pokrajine in ljudi, ki so jih srečali. S pomočjo sužnja Enriqueja je sestavil pri slovar lokalnih jezikov. Na podlagi njegovih zapisov je znana zgodba prve plovbe okoli sveta.
Magellanova zapuščina je velika. Ljudje so žrtvovali svoja življenja, a jih niso zaman. Prepluli so pot, ki je takrat veljala za nemogočo.
Vir: Youtube - TED-Ed; Foto: Wikipedia
Ko enkrat izplujemo iz varnega zavetja marine ali luke, smo prepuščeni sami sebi. Poskrbeti bomo morali za vse, kar nam bo prineslo morje. Na prvem mestu so nedvomno varnost in življenja naše posadke. Če bi prišlo do najhujšega, moramo biti na to pripravljeni in opremljeni za samopomoč v takšni situaciji. Zato moramo imeti na plovilu varnostno opremo v delujočem stanju. Preden izplujemo, se moramo prepričati, da je oprema na krovu in da je funkcionalna. Oglejmo si, kateri so ključni elementi varnostne opreme.
1. Pomožno plovilo - gumenjak
Pomožno plovilo, gumenjak, je v primeru nesreče na plovilu (potopitev, požar, izguba kobilice, izguba krmila …) življenjskega pomena. Če moramo plovilo zapustiti, se lahko rešimo z gumenjakom. Preveriti je treba, ali gumenjak tesni, ne spušča zraka in ne pušča vode. Preverite, kje so shranjena vesla.
2. Splav
Če imate na plovilu splav, preverite, ali je bil opravljen redni pregled. Preverite, kako ga boste uporabili v primeru potrebe. Preverite, da ni shranjen v prostoru in založen z drugo opremo. Sprostite dostop do splava.
3. Radijska postaja
Radijska postaja na plovilu mora biti ves čas vklopljena. Iz varnostnih razlogov jo lahko na plovilu izključimo le v premeru, kadar lahko vanjo udari strela. Prižgana radijska postaja ne pomeni, da postaja deluje. Če slišite sporočila drugih, pomeni le, da postaja deluje kot sprejemnik. Preverimo, ali deluje kot oddajnik. Obvezno opravite testni klic »Radio Check«.
4. Signalne rakete in bakle
Preverite signalne rakete in bakle na plovilu. Preverite, ali so bile pravilno shranjene in embalaža ni poškodovana. Preverite rok trajanja. Če so rakete ali bakle poškodovane, ali je pretekel rok trajanja, jih nadomestite z novimi.
5. Varnostni jopiči
Preverite število varnostnih jopičev na plovilu. Za vsakega člana posadke na plovilu mora biti en varnostni jopič. Preverite, ali so brezhibni in ali so primernih velikosti za posadko. Preveliki ali premajhni jopiči ne zagotavljajo primerne varnosti. Preverite, ali so vsi privezni trakovi brezhibni, v celoti prišiti na varnostni jopič in se sponke brez težav zapenjajo in odpenjajo. Preverite, ali je na njih vsa potrebna varnostna oprema (piščal, lučka …). Izvedite nujno potreben test. Vsi člani posadke naj izvedejo test in si namestijo in tudi odstranijo varnostni jopič pred izplutjem.
6. Gasilnik
Preverite, kje na plovilu so shranjeni gasilniki. Preverite, ali so vsi servisirani v skladu s pravili. Servis mora biti opravljen enkrat letno. Preverite, ali so v dobrem stanju in niso poškodovani. Spoznajte posadko z mesti, kjer so shranjeni gasilniki in kako jih uporabiti. Če imate na plovilu nameščen avtomatski gasilnik PYRoff, preverite, ali je nepoškodovan. Če imate na plovilu vgrajen gasilni sistem, preverite, ali je pripravljen za delovanje.
7. Komplet prve pomoči
Preverite, kje na plovilu je komplet prve pomoči, ali je brezhiben in kompleten ter preverite rok trajanja. Če v kompletu karkoli manjka, nadomestite.
Vodnik 888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem so tudi številni drugi uporabni podatki, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin, zdravstvenih domov …).
O knjigi:
- izdaja: 6. dopolnjena izdaja
- avtor: Karl-H. Bestandig
- slovenska izdaja: Gorazd Cizej
- strani: 120
- Cena: 34,90 € (z DDV).
Kupi priročnik
Prevarantski valovi (angleško: rogue waves) so oblika ekstremnih nepričakovanih valov. Pojavljajo se v obdobju razburkanega morja in dosegajo dvakratno višino valov v okolici.
Visoki valovi so nočna mora vseh morjeplovcev. So najpogostejši vzrok za tragične nesreče na morju. Med plovbo po razburkanem morju je večina valov približno enake višine. Ko valovom prilagodimo plovbo in dobimo občutek, da bomo lahko plovbo nadaljevali s prilagojenim tempom v prilagojeni smeri, pa doživimo presenečenje. Vsake toliko časa se zgodi, da se nam približa val, ki je tudi dvakrat višji od drugih valov. Tak val, ki se pojavi nenadoma, imenujemo prevarantski val. Ti valovi so tisti, ki povzročajo pomorske nesreče s tragičnimi posledicami.
Raziskovalci Univerze iz Southamptona v ZDA so izvedli dolgotrajno raziskavo teh valov in ta mesec objavili rezultate v reviji Scientific Reports. Ugotovili so, da lahko ti valovi presegajo dvakratnik višine valov v okolici. Na Tihem oceanu lahko dosegajo višine vse do 30 m, kar je dovolj, da potopijo potniške in tovorne ladje. Domnevajo, da so bili takšni valovi usodni za tragedijo ladje R/V Ballena, ki jo je prevrnil val pri Point Conception v Kaliforniji, in nesrečo ladje Westwood Pomona pred pristaniščem Coos Bay. Raziskavo so izvedli na podlagi podatkov, ki so jih pridobili v več kot dvajsetih letih na 15 različnih plovkah, ki so razporejene v Tihem oceanu. Rezultati raziskave so zaskrbljujoči. Ugotovili so, da se prevarantski valovi pojavljajo vse pogosteje in so vedno bolj ekstremni. Razmerje teh valov v primerjavi z okoliškimi valovi se je povečalo. Ugotovili so tudi, da so valovi pogostejši v zimskem obdobju in redkejši v poletnem. Frekvenca prevarantskih valov je najbolj narasla na območjih, kjer je morje manj razburkano.
Prevarantskih valov za zdaj ni mogoče napovedati. Zato je zelo pomembno vedeti, da taki valovi obstajajo, da se pojavljajo in da so nevarni. Ko plujemo, se moramo tega zavedati in biti pripravljeni na nepričakovano. Njihova frekvenca pojavljanja in višina sta odvisni od območja plovbe in letnega časa.
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.