Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoČe želite spomladi svoj motor zagnati brez glavobola, ga je potrebno pripraviti za zimovanje. Če boste plovilo shranili na kopnem, potem ga je potrebno konzervirati, če pa bo plovilo prezimovali v vodi, pa ga je potrebno zaščititi in redno vžigati. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi. Vlaga in mraz škodujeta motorju. Posledice slabega vzdrževanje boste občutili ravno ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju.
Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja. Če ste ob nakupu prejeli navodila za vzdrževanje motorja preko zime, se jih držite, v nasproten preberite, kaj vse je potrebno storiti, da bodo voda, sol in mraz povzročili kar najmanj škode na vašem motorju, ko ga ne uporabljate.
Razsoljevanje motorja |
Če želimo motor zaščititi pred propadanjem, ga moramo najprej dobro razsoliti. Sol moramo sprati z zunanjosti in notranjosti motorja. Ker se motorji hladijo z morsko vodo, v hladilnem sistemu motorja po uporabi ostane veliko soli. Če ostane v motorju, povzroča korozijo, ki je navzven ne opazimo. Konzerviranje nerazsoljenega motorja ni učinkovito. |
1. Izpiranje hladilnega sistema s sladko vodo
Ko plovilo dvignete iz morja na pogon priključite slušalke in cev za spiranje z s sladko vodo. Zagotovite pretok vode in vžgite motor. Motor pustite delovati približno 20 minut. Če imate motor opremljen z zaprtim sistemom hlajenja, se bodo razsolile vse priključne cevi za dovod hladilne vode in razhladniki. Če tega sistema nimate, se bo razsolil motor.
2. Zamenjava hladilne tekočine (samo motorji z zaprtim sistemom hlajenja)
Če imate motor z zaprtim sistemom hlajenje, zamenjajte hladilno tekočino. Hladilna tekočina s časom izgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato, ga je smiselno zamenjati.
3. Zaščita hladilnega sistema
Iz hladilnega sistema motorja je potrebno odstraniti vodo. V nasprotnem lahko voda v motorju zmrzne in ga poškoduje. Sistem hlajenja bo sedaj prazen in zrak lahko povzroči korozijo. Snemite cev za dovod hladilne vode v motor in s pomočjo lijaka v motor natočite hladilno tekočino za motorje, ki vsebuje propilenglikol. Natočite toliko hladilne tekočine, da se hladilni sistem povsem napolni. Pustite hladilno tekočino stati v motorju 10-20 minut. Nato odprite ventil za izpust hladilne tekočine iz plovila, da hladilna tekočina izteče iz motorja. V notranjosti motorja – v hladilnem sistemu, smo naredili zaščitni antikotrozijski sloj. Po končanem postopku zapremo dovodni in izhodni ventil za hlajenje, da preprečimo dostop zraka v sistem. V kolikor nimamo ventilov, zamašimo luknje. Na ta način lahko zaščitimo tudi hladilne zaprte sisteme hlajenja motorja (razhladnike).
5. Zaščita impelerja črpalke slane vode
V kolikor je hladilna tekočina prišla do impelerja, ga odstranite, izperite s sladko vodo in ponovno namestite. Nekatere hladilne tekočine namreč razžirajo gumo. Impeler namažite z mastjo. Lahko ga ponovno namestite ali pa počakate do pomladi in ga namestite pred uporabo plovila.
6. Zamenjava olja in filtra
Ko je motor segret, zamenjajte motorno olje in oljni filter. Olje s časom zgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato ga je smiselno zamenjati.
7. Izpraznite sistem dovoda goriva (samo bencinski motorji)
Odklopite sistem dovoda goriva in odstranite zračni filter. Vžgite motor in počakajte, da porabi gorivo in ugasne. Tik preden motor ugasne, skozi filter zraka razpršite zaščitni antikorozijski sprej (WD-40 ni primeren). Preden bo motorju zmanjkalo goriva bo začel teči nemirno. Takrat je pravi trenutek za uporabo spreja. Pri spreju ne skoparite. Razpršite primerno veliko količino. (Ne pozabite namestiti sistema za hlajenje motorja!)
8. Zaščita notranjosti motorja (samo bencinski motorji)
Odstranite vse svečke motorja. Skozi odprtine popršite antikorozijski sprej v vse valje motorja in ponovno namestite svečke. V kolikor je možno, ročno zavrtite motor, da se antikorozivni sprej razporedi po celotni površini valjev.
9. Odstranite vodo iz izpušnega lonca (le plovila z izpušnim loncem - polžem)
V izpušnem loncu se vedno zadržuje določena količina vode. Odstranite jo in zmanjšajte možnost nastanka korozije.
10. Zaščitite kontrolne kable
Namastite kontrolne kable motorja z primerno mastjo. Dobro jih namastite v delu, tik pred vhodom v zaščito. Večkrat premaknite kontrolne ročice, da bo del masti vstopil v zaščito kontrolnih kablov in preprečil vdor vlage.
11 Zaščitite nepobarvane dele motorja
Z antikorozijskim sprejem zaščitite vse dele motorja, ki niso zaščiteni z barvo.
12. Zaprite vse odprtine motorja
Zaprite vse odprtine motorja za dovod zraka in vode. Izdelate lahko primerne plastične pokrovčke ali pa luknje zgolj zamašite s plastičnimi vrečkami ali zaprete z zaščitnim lepilnim trakom.
13. Priprava goriva na zimovanje
Pri pripravi motorja na zimovanje ne smemo pozabiti tudi na gorivo. Tako bencin kot diesel sta občutljiva na zunanje dejavnike. Ker so vgrajeni rezervoarji odprt sistem z oddušnikom, se v rezervoarjih vedno nahaja zrak. Zaradi spremembe temperature okolja se gorivo in rezervoarji širijo in krčijo. Zrak v rezervoarju se izmenjuje in prinaša vlago ter mikroorganizme. Idealno bi bilo, da bi rezervoarje izprznili in gorivo hranili v zaprtih posodah. Ker pa to običajno ni izvedljivo, lahko uplive zmanjšamo, tako da rezervoarje napolnimo do vrha.
Če imate v rezervoarju diesel, je ta občutljiv na mikroorganizme, ki povzročijo dieselskega hrošča (več o dieselskem hrošču v članku: Mikroorganizmi v gorivu – dieselski hrošč). Zato je v gorivo potrebno dodati sredstvo proti razvoju mikroorganizmov v gorivu.
Če imate v rezervoarjih bencin, le ta z vlago tvori kislino, ki je težja od goriva. Poseda se na dno rezervoarja in povzroča korozijo. Rezervoar lahko prične puščati in gorivo se razlije v kalužo plovila. Gorivo v kaluži hlapi, bencinski hlapi pa so eksplozivni. Gorivu moramo dodati sredstvo, ki veže vlago z gorivom, ki med uporabo motorja izloči.
Bruto in neto tonaža plovila sta podatka o volumnu plovila. Pomembna sta pri zaračunavanju različnih taks za plovilo, pri veljavnosti dovoljen za upravljanje s plovili, varnostnih predpisih na morju in v nekaterih drugih primerih.
Do leta 1982 se je za merjenje bruto ali neto tonaže uporabljala enota RT ali registrska tona (bruto registrska tona in neto registrska tona). Enaka je 100 kubičnih čevljev ali 2,832 m3. Po leto 1994 so z mednarodnim dogovorom poenotili sistem merjenja tonaže. Sedaj se meri v kubičnih metrih, enote pa se ne piše oziroma uporablja. Bruto ali neto tonaža je izražena s številko brez enote na primer: BT = 30, kar pomeni, da ima plovilo bruto tonažo 30, pri čemer volumen plovila ni enak 30 m3 temveč ga moramo izračunati po formuli.
Bruto tonaža in neto tonaža
Tonaža (bruto ali neto) govori o volumnu zaprtih prostorov plovila in nima nobene povezave s težo plovila. Bruto tonaža plovila je podatek o celotni prostornini zaprtih delov plovila. Neto pa tonaža je podatek o volumnu vseh zaprtih prostorov plovila namenjenega potnikom ali prevozu tovora. Bruto tonaža se označuje z oznako GT, G.T., gt, BT. Neto tonaža se označuje z oznako NT, N.T., nt. Neto tonaža plovila naj ne bi bila manj kot 30% bruto tonaže.
Kako izračunamo tonažo
Izračun bruto tonaže plovila je definiran s pravilom 3 aneksa 1 mednarodne konvencije o meritvah tonaže plovil, ki je bila sprejeta 1969. Odvisen je od dveh parametrov, V – volumna plovila in K – faktorja ki je odvisen od volumna plovila. Faktor k variira v odvisnosti od velikosti plovila. Za manjša plovila je manjši, za večja plovila je večji. Izračunamo ga po formuli: K= 0,2 + 0,02 x log10(V). Ko enkrat poznamo K, bruto tonažo plovila izračunamo po formuli GT = V x K ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log10(V)). Kot iz formule vidimo, vsebuje bruto tonaža enoto v m3 in logaritem iste enote. Zaradi tega se enota ne uporablja, ime bruto tonaža pa se uporablja predvsem zaradi njene zgodovinske vrednosti.
Izračunavanje bruto tonaže za plovila registrirana na Hrvaškem
Izračun za bruto tonažo plovil na Hrvaškem upošteva mednarodno konvencijo ima pa svoje posebnosti zaradi definicije plovnih objektov, ki so vezani na njihovo dolžino. Če se osredotočimo na tiste, ki jih uporabljamo za običajna privatna križarjenja oziroma rekreacijo in zabavo so to:
- »brodic«a - plovila dolžine od 2,5 m do 15 m ali plovila z močjo motorja nad 5kW
- »jahta« – plovilo za šport in zabavo daljše od 15 m in lahko prevaža do 12 potnikov
Izračun za »brodice« plovila do dolžine 12,00 m
Bruto tonaža plovil dolžine do 15 m se izračuna na podlagi formule GT = 0,225 * V. V je neka celotnemu volumnu plovila v m3, ki se izračuna na podlagi formule V = 0,55 * L* B * D + Σ l*b*h pri čemer so:
L – dolžina plovila v metrih
B – širina plovila v metrih
H – višina plovila v metrih
Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)
*Bruto tonaža plovil manjših od 12 m se zadnjih nekaj let na hrvaškem ne izračunava več in ne vpisuje v dokumente plovila
Izračun bruto tonaže jahte dolžine do 24,00 m
Tonaža jahte je enaka njeni bruto tonaži in se izračuna po formuli GT = K * V. K je količnik, ki ga izračunamo po formuli K= 0,2 + 0,02 x log10(V). Volumen izračunamo po formuli V= Vh + Σ l*b*h pri čemer so
Vh = Kh * L * B * D - volumen plovila pod palubo izražen v m3
Kh = 0,5 za jadrnice, = 0,67 za motorna plovila
L – dolžina trupa
B - širina trupa
D - višina trupa
Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)
Izračun bruto tonaže jahte dolžine nad 24,00 m
GT = V x K pri čemer je K= 0,2 + 0,02 x log10(V) ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log10(V)).
Količnik K lahko izračunamo po formuli ali približek preberemo iz spodnje tabele.
Primer izračuna za plovilo Janneau Sun Odyssey519
Jadrnica Jeanneau Sun Odyssey 519 je med večjimi jadrnicami, ki so v čarter flotah. V dolžino meri 51,8 čevlja oziroma 15,75 m. Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = Kh * L * B * D.
- L - dolžina plovila: 15,75 m
- B - širina plovila: 4,69 m
- D – Višina trupa: 2,5 m
- Kh (za jadrnico): 0,5
V = 0,5 * 15,75 m * 4,69 m * 2,5 m = 92,33 m3
K = 0,2 + 0,02 * log10 (92,33) = 0,2393
Izračunan količnik K znaša 0,2393, če bi približek za 90 m3 prebrali iz tabele, bi ta znašal 0,2391, kar je dober približek, saj se razlikuje le za 0,0002 ali 0,07%.
GT = K * V = 0,2393 * 92,33 = 22,09
ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji lahko z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, upravljate jadrnico Jeanneau Sun Odyssey 519, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je plovilo krajše od 18 m.
Primer izračuna za plovilo Hanse 675
Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = Kh * L * B * D.
- L - dolžina plovila: 20,5 m
- B - širina plovila: 5,9 m
- D – Višina trupa: 2,5 m
- Kh (za jadrnico): 0,5
V = 0,5 * 20,5 m * 5,9 m * 2,5 m = 151,18 m3
K = 0,2 + 0,02 * log10 (92,33) = 0,2435
Izračunan količnik K znaša 0,2435, če bi približek za 150 m3 prebrali iz tabeli, bi vzeli srednjo vrednost med 100 in 200 m3 kar je 0,2430, kar je dober približek saj se razlikuje le za 0,0005 ali 0,2 %.
GT = K * V = 0,2435 * 151,18 = 36,81
ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, NE SMETE upravljati jadrnice Hanse 675, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je dolžina plovila večja od 18 m. Potrebujete izpit Mornar motorist s katerim lahko upravljate plovila do 24 m.
Preberite tudi: S katerimi izpiti za plovila lahko plujemo po Jadranu
Tabela količnika K
V (m3) | K | V (m3) | K | V (m3) | K | V (m3) | K |
10 | 0.2200 | 45.000 | 0.2931 | 330.000 | 0.3104 | 670.000 | 0.3165 |
20 | 0.2260 | 50.000 | 0.2940 | 340.000 | 0.3106 | 680.000 | 0.3165 |
30 | 0.2295 | 55.000 | 0.2948 | 350.000 | 0.3109 | 690.000 | 0.3168 |
40 | 0.2320 | 60.000 | 0.2956 | 360.000 | 0.3111 | 700.000 | 0.3169 |
50 | 0.2340 | 65.000 | 0.2963 | 370.000 | 0.3114 | 710.000 | 0.3170 |
60 | 0.2356 | 70.000 | 0.2969 | 380.000 | 0.3116 | 720.000 | 0.3171 |
70 | 0.2369 | 75.000 | 0.2975 | 390.000 | 0.3118 | 730.000 | 0.3173 |
80 | 0.2381 | 80.000 | 0.2981 | 400.000 | 0.3120 | 740.000 | 0.3174 |
90 | 0.2391 | 85.000 | 0.2986 | 410.000 | 0.3123 | 750.000 | 0.3175 |
100 | 0.2400 | 90.000 | 0.2991 | 420.000 | 0.3125 | 760.000 | 0.3176 |
200 | 0.2460 | 95.000 | 0.2996 | 430.000 | 0.3127 | 770.000 | 0.3177 |
300 | 0.2495 | 100.000 | 0.3000 | 440.000 | 0.3129 | 780.000 | 0.3178 |
400 | 0.2520 | 110.000 | 0.3008 | 450.000 | 0.3131 | 790.000 | 0.3180 |
500 | 0.2540 | 120.000 | 0.3016 | 460.000 | 0.3133 | 800.000 | 0.3181 |
600 | 0.2556 | 130.000 | 0.3023 | 470.000 | 0.3134 | 810.000 | 0.3182 |
700 | 0.2569 | 140.000 | 0.3029 | 480.000 | 0.3136 | 820.000 | 0.3183 |
800 | 0.2581 | 150.000 | 0.3035 | 490.000 | 0.3138 | 830.000 | 0.3184 |
900 | 0.2591 | 160.000 | 0.3041 | 500.000 | 0.3140 | 840.000 | 0.3185 |
1.000 | 0.2600 | 170.000 | 0.3046 | 510.000 | 0.3142 | 850.000 | 0.3186 |
2.000 | 0.2660 | 180.000 | 0.3051 | 520.000 | 0.3143 | 860.000 | 0.3187 |
3.000 | 0.2695 | 190.000 | 0.3056 | 530.000 | 0.3145 | 870.000 | 0.3188 |
4.000 | 0.2720 | 200.000 | 0.3060 | 540.000 | 0.3245 | 880.000 | 0.3189 |
5.000 | 0.2740 | 210.000 | 0.3064 | 550.000 | 0.3148 | 890.000 | 0.3190 |
6.000 | 0.2756 | 220.000 | 0.3068 | 560.000 | 0.3150 | 900.000 | 0.3191 |
7.000 | 0.2769 | 230.000 | 0.3072 | 570.000 | 0.3151 | 910.000 | 0.3192 |
8.000 | 0.2781 | 240.000 | 0.3076 | 580.000 | 0.3153 | 920.000 | 0.3193 |
9.000 | 0.2791 | 250.000 | 0.3080 | 590.000 | 0.3154 | 930.000 | 0.3194 |
10.000 | 0.2800 | 260.000 | 0.3083 | 600.000 | 0.3156 | 940.000 | 0.3195 |
15.000 | 0.2835 | 270.000 | 0.3086 | 610.000 | 0.3157 | 950.000 | 0.3196 |
20.000 | 0.2860 | 280.000 | 0.3089 | 620.000 | 0.3158 | 960.000 | 0.3196 |
25.000 | 0.2880 | 290.000 | 0.3092 | 630.000 | 0.3160 | 970.000 | 0.3197 |
30.000 | 0.2895 | 300.000 | 0.3095 | 640.000 | 0.3161 | 980.000 | 0.3198 |
35.000 | 0.2909 | 310.000 | 0.3098 | 650.000 | 0.3163 | 990.000 | 0.3199 |
40.000 | 0.2920 | 320.000 | 0.3001 | 660.000 | 0.3164 | 1.000.000 | 0.3200 |
VIR: Pravila za baždarenje pomorskih objekta (CRO, 2009), www.admiraltylawguide.com
Imate manjše plovilo a bi kljub temu v zalivu radi spili hladno pijačo in poslušali glasbo? Če imate le eno baterijo, potem ne priporočamo priklopa hladilnika in radia. Izpraznite lahko akumulator in motorja ne boste več prižgali.
Rešitev problema je enostavna. Na plovilo vgradite dodatno baterijo. Priklop mora biti izveden pravilno v nasprotnem boste v enakih težavah, kot če bi imeli zgolj eno baterijo. Enostaven vzporeden priklop druge baterije ni primerna rešitev.
Predal (zgoraj) - Stikalo za priklop dveh baterij (spodaj) |
Prednosti namestitve druge baterije
- brezskrbna uporaba porabnikov, ko ste na sidru (hladilnik, radio, VHF,….)
- več električne energije pri zagonu motorja
- zagon motorja, ko odpove štartna baterija
Slabosti
- dodatna teža na plovilu
- daljši čas polnjenja baterij
Kaj potrebujemo
- Dodatna baterija (štartna/porabniška) (200-400 EUR)
- Stikalo (50 EUR)
- Kabli s priključki (30 EUR)
- Škatla za namestitev oziroma nosilci za pritrditev akumulatorja (20 EUR)
- Drobni material (20 EUR)
Pravilen izbor opreme
Primeren akumulator za priklop uporabnikov je tako imenovani servisni akumulator. Za razliko od zagonskih akumulatorjev omogoča globlje praznjenje in večje število ciklov praznjenja. Zaradi slednjega se te vrste akumulatorji imenujejo tudi ciklični. Primerni so akumulatorji z tekočim elektrolitom, AGM akumulatorji ali gel akumulatorji. Omogočajo med 400 pa vse do 1200 globokih praznjenj (praznjenje preko 40% kapacitete). Drugi dejavnik, ki je pomemben pri nakupu baterije je kapaciteta. Večja kot bo, dlje časa bomo lahko uporabljali porabnike.
Primer izračuna:
Škatla za namestitev baterije |
Za izračun vzemimo akumulator s kapaciteto 100 Ah in naj priključimo vgradni ali prenosni hladilnik s kompresorjem moči 50 W. Kompresor hladilnika se vključi le po potrebi, ko temperatura v hladilniku naraste nad nastavljeno. Ob normalni temperaturi okolja (25 C) bo kompresor hladilnika deloval približno 8 ur na dan. V primeru poletnih temperatur, ki se preko dneva dvignejo preko 30 C, bo kompresor deloval tudi 12 ur na dan. (Dejanska poraba se od deklarirane razlikuje zaradi različnih dejavnikov. Odvisna je od pogostosti odpiranja hladilnika in temperature okolice hladilnika oziroma prezračevanje.)
Ker imamo servisni-ciklični akumulator, recimo, da ga lahko izpraznimo 80% (Gel ali trakcijski akumulator. Ostale lahko praznimo le do 50%). Kar pomeni, da je na voljo 100 Ah *0,8 = 80 Ah. Pri temperaturi okolice 25 C bo hladilnik porabil približno 1,6 Ah/h. Dnevna poraba bo znašala 38,4 Ah. Hladilnik bo deloval 80 Ah/(38,5 Ah/dan) = 2 dneva.
Pri temperaturi okolice preko 30 C in pogostem odpiranju kompresor deluje do 50% dlje časa kot običajno. Urna poraba znaša 2,5 Ah oziroma dnevna 60 Ah. Hladilnik bo deloval le 1,3 dneva dneva.
Če hladilniku dodamo še glasbo, se čas delovanja še zmanjša. Večina sodobnih vgradnih predvajalnikov glasbe ima vgrajene štiri ojačevalnike za štiri zvočnike. Izhodna moč običajno znaša 50 W glasbene moči, poraba električne energije pa znaša okrog 25 W na kanal ali 100 W za vse štiri zvočnike. Če bomo na krovu organizirali zabavo, računamo porabo (100 W/1 2V = 8,5 A) 8,5 Ah, pri nekoliko bolj zmerni glasnosti pa 5 Ah. Vsaka ura poslušanja glasbe na zmanjša čas delovanja hladilnika za več ur.
Pri izračunu smo upoštevali da je akumulator 100% napolnjen, da je njegova nazivna kapaciteta enaka deklarirani. Da je akumulator trakcijski ali gel in omogoča praznjenje do 80%. Za izračun delovanje pri temperaturi nad 30 C smo vzeli meritve porabe na povprečni poletni dan s temperaturami med 30 in 35 C, pri normalni uporabi. V primeru povečane porabe (pogosto odpiranje, vlaganje tople pijače v hladilnik) se poraba lahko še poveča.
Stikalo
Za pravilno delovanje sistema potrebujem posebno stikalo. Omogočati mora priklop dveh baterij in zagotavljati dovolj velik pretok električnega toka (250 A). Omogočati mora preklop med uporabo posamezne baterije (štartne, servisne), obeh hkrati in izklop obeh baterij.
Kabli
Za povezovanje baterij in stikala je potrebno uporabiti primerne kable. Vedno moramo izbrati primerno debelino. Ker so napetosti nizke, uporabimo čim krajše in debelejše kable in padci napetosti bodo najmanjši.
Tok | Dolžina kabla do 2 m | Dolžina kabla od 2 m do 4 m |
0 - 10 A | 6 mm2 | 10 mm2 |
10 - 20 A | 10 mm2 | 16 mm2 |
20 - 40 A | 16 mm2 | 25 mm2 |
40 - 80 A | 25 mm2 | 35 mm2 |
80 - 120 A | 35 mm2 | 50 mm2 |
120 - 180 A | 50 mm2 | 70 mm2 |
Pretanki kabli povzročajo pregrevanje in lahko povzročijo požar. Za povezovalne kable je potrebno izbrati tudi primerne spojke in jih pravilno namestiti na kable, akumulatorje in stikalo.
Namestitev in priklop
- Na plovilu najdemo primerno mesto za namestitev druge baterije. Če je plovilo majhno in lahko, potem ga namestimo na nasproti strani kot je nameščena prva baterija zaradi primerne razporeditve teže. V kolikor dodatna teža ne bo predstavljala težave, ga namestimo v bližini prve baterije, s čemer bomo zmanjšali potrebno dolžino kablov. Baterijo pritrdimo na plovilo s sponkami ali pa ga vložimo v plastično ohišje, ki ga predhodno pritrdimo na plovilo.
- Nato izberemo primerno mesto za namestitev stikala. Stikalo naj bo čim bliže baterijam in naj bo nameščeno na mestu, ki je enostavno dosegljivo a zopet ne na mestu, kjer se lahko zgodi, da stikalo preklopimo nenamenoma. Če imamo na plovilu dovolj prostora, vgradimo predal in v predalu namestimo stikalo.
- Izdelamo priključne kable. Kabli naj bodo črne in rdeče barve. Za povezavo negativnih polov uporabimo črne kable, za povezavo pozitivnih polov uporabimo rdeče kable. Kable izdelamo tako, da so čim krajši. Pri izdelavi ne pozabimo, da je kable potrebno pritrditi z vezicami.
- Pričnemo s povezovanjem kablov. Najprej povežemo pozitivne pole vsake baterije z odgovarjajočimi priključki na stikalu (glej diagram). Ko smo povezali vse pozitivne pole, povežemo še negativne (glej diagram).
Priklop porabnikov
Negativne pole vseh porabnikov lahko priključimo na negativni pol katere koli baterije. Pozitivni pole je potrebno priključiti na baterije preko varovalk. Vsakemu porabniku je potrebno nameniti lastno varovalko primerne moči. Pozitivni vod namenjen porabnikom priključimo na priključek C (COM – skupni vod) na stikalu in ga povežemo z ohišjem varovalk. Vsak porabnik priključimo na svojo varovalko. Varovalko izberemo primerno porabniku. Velikost varovalke izračunamo glede na moč porabnika. Če imamo hladilnik z močjo 50 W potem skozenj teče tok I=P/U I=50 W / 12V = 4,16 A. Zagonski tok, pri vklopu hladilnika je bistveno višji kot tok, ki teče med delovanjem (tudi do 6x). Zato bo potrebna varovalka vsaj 15A. Primerno moramo izbrati tudi debelino kablov. Debelina je odvisna od toka in dolžine. Po zgornji tabeli bo v primeru dolžine do 2 m, potreben kabel vsaj 6 mm2, če je kabel daljši pa moramo izbrati vsaj 10 mm2.
Uporaba sistema
Dobro si zapomnite na katero pozicijo na stikalu je priključena katera baterija. Namreč ni pomembno ali ste štartno baterijo priključili na pozicijo 1 ali 2. Pomembno je le da veste kam je priključena katera. Pred vžigom motorja stikalo premaknite na pozicijo »All« ali »Both« ali »1+2« glede na označbe na stikalu. Med delovanjem motorja naj bo stikalo v tej poziciji. Ko priplujete v zaliv in izključite motor, preklopite na servisno baterijo. Če ste jo priključili na položaj »2« (glede na skico), potem preklopite na »2«. Ko zapustite plovilo na privezu, preklopite na položaj »OFF«. Vsi porabniki bodo izključeni in bateriji se ne morata izprazniti.
Dieselski hrošč je ime za različne vrste mikroorganizmov, ki živijo v dieselskem gorivu, se v njem razmnožujejo in povzročajo težave. Zmanjšajo ali prekinejo lahko dotok goriva, zamašijo cevi za dovod goriva in filter goriva, okvare motorja oziroma onemogočajo njegovo pravilno delovanje.
V dieselskem gorivu lahko živijo različni mikroorganizmi. Med njimi najdemo različne bakterije, plesni in kvasovke. Najhitreje se razmnožujejo v mirujočem gorivu pri temperaturah med 10 in 60 C. Idealna temperatura, kjer mikroorganizmi doživijo pravi razcvet, pa je okrog 30 C. Mikroorganizmi se v gorivu prehranjujejo z ogljikovimi hidrati in vodo. Za uspešno razmnoževanje je dovolj že zelo majhna količina vode, ki v rezervoarje pride s kondenzacijo iz zraka. Njihovo razmnoževanje je izjemno hitro. En sam mikrob bakterije se lahko reproducira do 7.000.000 mikrobov v 24 urah. Nevarni pa niso zgolj živi mikroorganizmi. Ker je njihova življenjska doba relativno kratka, hitro umirajo. Odmrli mikroorganizmi ostajajo v rezervoarju in se v njem kopičijo.
Kako pridejo mikroorganizmi v rezervoar z gorivom?
Seveda se vprašamo, od kod lahko pridejo mikroorganizmi v naš rezervoar in v gorivo. Možnosti je več. Najbolj običajna pot je pri natakanju goriva. Mikroorganizmi so lahko že prisotni v gorivu, ki ga točimo na bencinski črpalki. V rezervoarjih na črpalkah običajno ne povzročajo problemov, ker je tam velik pretok in se ne uspejo dovolj razmnožiti. Ko pa so enkrat v rezervoarju plovila, kjer gorivo večino časa miruje, pa imajo dovolj možnosti, da se hranijo in razmnožujejo. Druga možnost je z dotakanjem s plastenkami, ki so kontaminirani. In tretja možnost je preko zraka. Sistem rezervoarjev za gorivo na plovilih ni zaprt. Vsak rezervoar ima svoj oddušnik skozi katerega je omogočen dotok zraka v rezervoar, ko iz njega porabljamo gorivo. Zaradi temperaturnih razlik se gorivo in rezervoarji krčijo in širijo, zato skozi oddušnik v rezervoar prihaja zrak, ki vsebuje tako vlago kot mikroorganizme. Vlaga se v rezervoarju kondenzira, se meša v gorivo in s seboj prinaša mikroorganizma. To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega je priporočljivo v času, ko plovila ne uporabljamo (zima), rezervoar goriva napolniti do vrha. Izmenjava zraka je zelo majhna, kondenzacija vode minimalna in možnost za kontaminacijo goriva skoraj ni.
Težave mikroorganizmov v gorivu
Mikroorganizmi se v rezervoarju razmnožujejo. Nastajajo lepljive sluzi, ki se primejo notranjih sten rezervoarja ali pa prosto plavajo po gorivu. Na stenah nastane pravi film sluzi, debel tudi nekaj mm. Dokler je plovilo v mirovanju, tudi mikroorganizmi mirno živijo in se veselo razmnožujejo. Ko pa se odpravimo na plovbo in zaplujemo v razburkano morje, pa se gorivo v rezervoarju začne pretakati in ločevati sluzi s sten rezervoarja. Te se pomešajo z gorivom in potujejo proti filtru goriva. Ta jih sicer zadrži, a ko je količina sluzi velika, se filter zamaši in ne prepušča več goriva. Prvi znaki zamašitve goriva so premajhen dotok goriva, ki najprej povzroči nemirno delovanje motorja, nato pa se pretok popolnoma prekine in motor ugasne. Preden bomo motor lahko ponovno prižgali, bo potrebno zamenjati filter. Če se je v rezervoarju nabrala velika količina sluzi, obstaja velika verjetnost, da bo tudi nov filter kmalu zamašen. Večje količine mikroorganizmov lahko zamašijo tudi dovodne cevi do filtra goriva, manjše količine, ki so se prebile skozi filter goriva pa lahko zamašijo injektorje na motorju. Reševanje nastale situacije med plovbo je praktično nemogoče.
To pa ni edini problem. Stranski produkti življenja mikroorganizmov so pogosto kisline. Le te se pomešajo z vodo na dnu rezervoarja in lahko povzročijo rjavenje v kolikor so rezervoarji kovinski. Po daljšem času njihove aktivnosti lahko rezervoarji prerjavijo in začnejo puščati. Dieselsko gorivo začne počasi iztekati v kalužo.
Kako se zaščitimo?
Ko je rezervoar goriva okužen z mikroorganizmi, je njegova dekontaminacija zahtevna in dolgotrajna. Zato se je pametno preventivo zaščititi pred razmnoževanjem mikroorganizmov v gorivu. Na trgu so na voljo različni preparati, ki uspešno zavirajo razmnoževanje. Če jih bomo uporabili bodo mikroorganizmi v manjših količinah prešli filter goriva in zgoreli v motorju brez kakršnih koli vplivov na delovanje motorja. Dodajamo jih direktno v rezervoar goriva. Ker so preparati običajno koncentrirani, jih dodajamo v majhnih količinah. Da bi le ti v celoti dosegli rezervoar in se pomešali z gorivom, jih je najbolje dodajati pred točenjem goriva, ali pa primešati manjši posodi z gorivom (5 ali 10 l), nato pa vsebino natočiti v rezervoar na plovilu.
Izbiramo lahko med preparati, ki vsebujejo strupe. Ti mikroorganizme pobijejo: Druga vrsta preparatov so tisti, ki vsebujejo encime. Le ti imajo več učinkov in so biološko bolj sprejemljivi. Zavirajo razvoj mikroorganizmov, povečujejo učinkovitejšo porabo goriva, mirnejši tek motorja, zmanjšujejo emisije plinov ter čistijo sistem dovoda goriva vse do injektorjev v motorju. Poleg tega so sposobni vodo, sluzi mikroorganizmov in druge nečistoče v gorivu razbiti na sub-mikronske delce, ki preidejo filter goriva in zgorijo med delovanjem motorja brez negativnih učinkov.
Koko izbrati pravi preparat?
Preparati se med seboj razlikujejo. Različna je njihova uporaba, doziranje in učinkovanje. Zato se pred izbiro preparat dobro posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pomagal pravilno uporabiti sredstvo in učinkovito odstraniti mikroorganizme iz rezervoarja.
Osnovne lastnosti, ki jih mora imeti preparat:
- naj bol ekološko sprejemljiv in varen za uporabo
- naj učinkovito deluje v čim večjem temperaturnem območju
- delovanje naj bo dolgoročno
- naj popolnoma zgori med delovanjem motorja
- naj ne škoduje delom dotoka goriva in delom motorja
S temeljitim pregledom plovila pred izplutjem se lahko izognete marsikateri kasnejši težavi med plovbo. Ob prihodu na plovilo si zato vzemite dovolj časa in temeljito preverite plovilo, vso opremo, delovanje motorja, vzemite si čas tudi za svojo posadko.
Imate svoje plovilo ali ga najemate?
Lastniki plovil seveda svoje plovilo zelo dobro poznate, zato pred vsakim izplutjem lahko preverite samo nujno potrebne zadeve, saj ste svoje plovilo na začetku sezone že temeljito pregledali in pripravili za plovbo.
Najemniki plovil pa morate pred izplutjem plovilu posvetiti več pozornosti, saj ga ne poznate in ne veste, v kakšnem stanju je.
Še preden se vkrcate na plovilo…
Vzemite si dovolj časa za natančen pregled plovila! |
Če najemate plovilo, morate najprej dobro premisliti o izbiri plovila. Morate se namreč zavedati, da lahko privlačna cena na trgu pomeni drago in stresno preživljanje dopusta. Stanje plovila je odvisno predvsem od njegove starosti in vzdrževanja. Vzdrževanje navadno izvaja najemodajalec, zato je zelo pomembno, da se pri drugih najemnikih pozanimate o njihovih izkušnjah s konkretnim najemodajalcem.
Pri prevzemu plovila je zelo pomembno, da ga najprej podrobno spoznate in se pozanimate o njegovih plovnih lastnostih. Potem pa si vzemite dovolj časa še za natančen pregled plovila, še posebej pa bodite pozorni na morebitne poškodbe plovila ali nedelujočo opremo. Vsa opažanja morate zapisati v primopredajni zapisnik in na to opozoriti najemodajalca plovila, saj lahko v nasprotnem primeru po koncu najema nosite vse stroške popravil.
Opravila pred izplutjem
Po opravljenem načrtovanje plovbe na kopnem, ste končno v marini in napočil je težko pričakovani trenutek izplutja. Čeprav bi se najraje takoj odvezali in izpluli, se morate zavedati, da je pregled plovila pred izplutjem ključen za varno plovbo! Tako najemniki kot tudi lastniki plovil morate pred izplutjem:
- preveriti potrebno dokumentacijo,
- preveriti načrt plovbe,
- pregledati notranjost plovila,
- pregledati zunanjosti plovila,
- pregledati motor pred zagonom,
- preveriti motor po zagonu,
- se posvetiti posadki in
- pripraviti plovilo na izplutje.
Zelo pomembno je, da se tako najemniki kot tudi lastniki plovil vseh opravil lotite temeljito in sistematično. Pri tem si lahko pomagate z vnaprej pripravljenim seznamom vseh potrebnih opravil.
Najemniki kot tudi lastniki plovil so nam večkrat zaupali svoje izkušnje in težave, na ketere so naleteli med plovbo. Najpogosteje so bile njihove težave povezane z iztrošeno ali nedelujočo opremo (sidrni vitel, jadra, hladilnik, akumulatorji itd.), nestandardno opremo (originalni deli so ob vzdrževanju bili zamenjani s cenejšimi in manj kvalitetnimi deli) in slabim vzdrževanjem (motorji, odtočni in drugi ventili, črpalke itd.). Z redno uporabo seznama opravil ne boste pozabili preveriti nič pomembnega, kar bi lahko vplivalo na vašo plovbo.
Seznami opravil (angl. Checklist) so sestavni del postopkov upravljanja tovornih in potniških ladij, uporabljajo pa se tudi v nekaterih drugih vrstah transporta (npr. v letalstvu), saj dokazano bistveno pripomorejo k varnosti. Z uporabo seznama opravil bo tudi vaša plovba varnejša in bolj prijetna.
Seznam opravil pred izplutjem (od prihoda na plovilo do izplutja) za varno in prijetno plovbo.
Odličen pripomoček za najemnike in lastnike plovil.
Naroči svoj izvod >> |
Najem plovila je izjemno ugodna možnost za preživljanje dopusta. Cene najema so se v zadnjih letih znižale in postale dostopne širši publiki. Vendar previdno. Privlačne cena najema plovila se lahko sprevržejo v izjemno drago in stresno preživljanje dopusta.
Kje tičijo zanke?
Večino najemnikov plovilo najame pri posrednikih, ki tržijo plovila čarterskih podjetij. Posredniki nimajo veliko vpliva na kvaliteto plovila in storite, ki jo boste prejeli, lahko pa vam pomagajo pri izbiri preverjenega čarterskega podjetja, ki vam bo ponudil kvalitetno plovilo in v primeru kakršnih koli zapletov, korektno reševal težave.
Težave pri najemu se lahko pojavijo v treh točkah. Pri prevzemu plovila, po izplutju in med časom najema ter najmanj ljube, pri predaji plovila. Za napake, odkrite pri predaji plovila boste odgovorni vi in stroške popravila bo čarteraš naprtil vam.
Kako se lahko izognemo težavam v kar največji meri?
Vsem težavam se je težko izogniti. Odvisne so tudi od poštenosti čarteraša. Še največ možnosti imate z zavarovanjem kavcije.
Prevzem plovila
Pri prevzemu plovila si vzemite čas. Napake, ki jih na plovilu ne boste našli, bodo vaš strošek. Zato podrobno preglejte plovilo in preverite vse elemente prevzemnega zapisnika. Preštejte inventar in vpišite število posamezne opreme navedene na zapisniku. V kolikor je oprema poškodovana, to zapišite v zapisnik. Preglejte stanje trupa in njegove poškodbe. Poškodbe, odrgnine, praske, črte označite na sliki, če je možno jih slikajte s svojim fotoaparatom. Enako storite tudi z ostalimi vidnimi poškodbami opreme plovila. Posnemite še kakšno dodatno fotografijo različnih delov plovila, kjer ste mogoče napako spregledali in vam bo prišla prav, ko boste plovilo predajali. Vse vaše opazke zapišite v primopredajni zapisnik. Pred prevzemom plovila se s čarterašem pogovorite še o delu, ki ga v marini ne morete oziroma zelo težko preverite. To je podvodni del plovila in njegove poškodbe. Pomembni so trup plovila, kobilica, krmilo in propeler. Poškodbe le teh bodo najdražje. Zato zahtevajte od čarteraša, da potrdi, da vam je izdal nepoškodovano plovilo.
Izplutje in bivanje na plovilu
Ko ste enkrat podpisali prevzemni zapisnik, ste potrdili, da ste prevzeli plovilo v stanju v kakršnem je zapisano v zapisniku. Z uporabo plovila, pa se lahko izkaže, da nekaterih napak niste opazili pred prevzemom in vnesli v zapisnik. Ko opazite težavo, nemudoma o tem obvestite čarteraša in sporočite v kakšnih pogojih je ste odkrili okvaro. Na podlagi tega bo možno ugotoviti, ali je do okvare prišlo zaradi vašega načina uporabe ali pa je okvara takšne narave, da je vi nebi mogli povzročiti. Ena takšnih napak so močni tresljaji pri uporabi motorja pri normalni hitrosti plovbe. Možno je, da je skrivljen propeler, da so okvarjeni ležaji na osovini ali pa je okvarjen motor. Napaka se ni pojavila v marini, ko ste prižgali motor, ker je deloval neobremenjen v prostem teku. Podobne napake lahko odkrijete tudi pri delovanju avtopilota, sidrnega vitla, elektronike, črpalk za vodo in kalužnih črpalk, pomožnem motorju in še bi lahko naštevali.
Predaja plovila
Ko ste zaključili vaš dopust, vaš čaka še predaja plovila. Stresen trenutek, ko se bo ugotovilo ali ste na plovilu povzročili škodo ali ne. Vse napake, ki jih niste našli pri prevzemu plovila ali pa jih javili med uporabo, so bile lahko povzročene med vašo uporabo. V kolikor jih bo pri predaji plovila našel čarteraš, vam bo naprtil stroške popravila in zadržal kavcijo. Strošek popravila bo seveda grobo ocenjen in običajno boste za popravilo plačali več, kot bodo znašali dejanski stroški.
Zavarovanje kavcije
Zavarovanje kavcije je zadnje čase vedno bolj priljubljen način, s katerim se zavarujete pred morebitnim zadržanjem kavcije in stroški popravila škode, ki ste jo povzročili na plovilu. Gre za zavarovanje, zato zneska ne boste dobili povrnjenega tudi v primeru, da plovilo vrnete nepoškodovano.
Primer cene zavarovanja kavcije najema plovila:
Višina kavcije v EUR |
Višina zavarovanja kavcije s franšizo v EUR |
Franšiza | Višina zavarovanja kavcije brez franšize v EUR |
500 | 67 | 50 | 88 |
600 | 80 | 50 | 104 |
1.000 | 131 | 50 | 171 |
1.300 | 151 | 50 | 196 |
1.500 | 168 | 75 | 219 |
1.600 | 176 | 75 | 229 |
1.800 | 192 | 75 | 249 |
2.000 | 215 | 75 | 279 |
2.500 | 267 | 100 | 348 |
3.000 | 319 | 100 | 415 |
3.500 | 377 | 150 | 490 |
4.000 | 429 | 150 | 558 |
4.500 | 522 | 200 | 678 |
5.000 | 582 | 200 | 758 |
*zneski zavarovanja se razlikujejo glede na zavarovalnico, čartersko podjetje in posrednika. V tabeli so navedeni zneski za zavarovanje pri podjetju thesailmaster.si
Še nekaj nasvetov
- Preden se odločite za izbiro plovila, izberite zanesljivega operaterja, ki vam bo s pomočjo znanja in izkušenj pomagal izbrati plovilo.
- Preverite čartersko podjetje, katerega plovilo ste izbrali za svoj dopust.
- Za prevzem plovila si vzemite čas.
- Če odkrijete napake po izplutju, jih javite takoj, ko ste še v bližini baze. Reševanje težav in popravilo bo laže in hitrejše.
Vaše izkušnje, tako dobre kot slabe, lahko z ostalimi bralci delite kar v komentarju članka.
Razmišljate o njemu plovila v Splitski regiji in bi si radi ogledali nacionalni park Kornati? V sodelovanju s čarter podjetjem MP Boats, ki imajo svojo bazo v marini Kaštela, smo pripravili predlog sedem dnevne rute z ogledom nacionalnega parka Kornati.
Podatki o ruti:
- trajanje plovbe: 7 dni
- skupna dolžina plovbe: 135 nmi
- predviden čas za plovbo: 26 ur
1. dan: Kaštela – Sičenica; razdalja: 22 nmi; čas plovbe: 4 ure
Po prevzemu plovila iz marine Kaštela izplujte zaplujete mimo rta Marjan na levi in nato mimo rta Čiova na skrajnem vzhodnem delu otoka Čiovo. Smer plovbe spremenimo proti zahodu proti otoku Drvenik Veli in Drvenik Mali. Plovbo nato nadaljujemo skozi ozek prehod med celino in otoki Kosmač Mali in Arkanđel. Globine morja v sredini kanala med otoki je preko 10 m. Če se odločimo za sidranje v sidrišču Sičenica, kjer so nameščene plovke, plovbo nadaljujemo še približno 1 nmi proti severozahodu, če pa raje sidramo na lastnem sidru, predlagamo izjemno lep zaliv Stari Torgir. Ko preplujemo otoka Kosmač Veli in Kosmač Mali, počasi zavijemo proti severu. Plujemo lahko med celino in otokom Merara. Globina na sredini prehoda je 5m.
2. dan: Sičenica – Tribunj; razdalja: 22 nmi; čas plovbe 4 ure
Po zajtrku izplujemo iz zaliva in plovbo nadaljujemo v smeri severozahoda ob obalah kopna. Po 2 nmi plovbe bomo zapluli mimo rta in svetilnika Ploča, ki stoji na skali v obliki plošče, ki se dviga tik nad morsko gladino. Plovba mimo svetilnika je varna že na razdalji nekaj metrov, saj globina morja hitro narašča z oddaljenost od obale. Seveda moramo upoštevati pravila varne plovbe in pluti na varni oddaljenosti. Plovbo nadaljujemo mimo otoka Smokvica Vela, nato pa se obrnemo nekoliko bolj proti severu proti otoku Maslinovik in nadaljujemo proti otoku Zlarin. Plujemo po jugozahodni strani otoka skozi Zlarinski kanal, nato zaplujemo v Prvički kanal med otokoma Prvič in Tijat. Na severu kanala bo na naši levi otok Logorun, na njegovem severu pa je pred nami že impozantno mesto in luka Tribunj. Plovilo lahko privežemo v marini Tribunj ali pa na muring v luki Tribunj. Priporočamo ogled slikovitega mesta Tribunj na majhnem otočku, ki je le z mostom povezan z obalo in večerjo v eni izmed restavracij na obali. Priporočamo restavracijo Luna, ki je nekoliko oddaljena od same marine (300 m) oziroma luke (100 m). Pripravljajo vrhunsko domačo hrano, ki je v ostalih restavracijah ne boste videli na meniju.
3. dan: Tribunj – Kornati; razdalja 22 nmi; čas plovbe 4 ure
Ker se odpravljamo v Nacionalni park Kornati, za katerega je potrebno plačati vstopnino, si pred odhodom vzemimo čas in si zagotovimo vstopnico, ki je v predprodaji cenejša kot v samem parku. (Vse o nakupu in cenah vstopnic v članku: Cenik vstopnic v nacionalne parke). Po izplutju iz luke ali marine lahko proti odprtem morju izplujemo med celino in otokom Lukovnik, kjer je globina na sredi prehoda preko 3m. Plovbo nadaljujemo v smeri zahoda proti rtu Opat na skrajnem jugovzhodu otoka Kornat. Ko zaplujemo v slikovit arhipelag Kornatov si vzemimo čas za plovbo in ogledovanje naravnih lepot otočja. Privez na plovko je vštet v ceno vstopnine. Zato se lahko ustavite na več lokacijah in si jih ogledate. V bližini številnih sidrišč s plovkami so gostilne, ki nudijo tradicionalno hrano. Dan izkoristite tudi za kopanje ali vzpon na katero izmed številnih razglednih točk na otokih. Ker je otočje zaščiteno, je gibanje dovoljeno le na označenih pešpoteh. Za prenočevanje lahko izberete eno izmed številnih sidrišč, kjer so za privez na voljo plovke (Aba Vela, Lavsa, Bele Lučice, Lopatica), ali pa sidrate na lastnem sidru v katerem izmed zalivov. V številnih zalivih so tudi domače gostilne z odlično hrano (Vrulje, Šipnata, Strižnja, Levernaka, Opat,...), kjer za privez nudijo muringe.
4. dan: Kornati - Žirje; razdalja 20 nmi; čas plovbe 4 ure
Po izplutji s priveza plovbo nadaljujemo skozi arhipelag v smeri jugovzhoda. Kornate zapustimo, ko zaplujemo mimo otoka Kurba Vela. Plovbo nadaljujemo proti otoku Žirje. V kolikor je napovedan jugo, na otoku izberemo enega izmed zalivov Mikavica na severu otoka, luko Muna ali pa zaliv Koromašna, kjer ima gostilno Ante Mrvica, stric slavnega pianista Maksima Mrvice. Če je napovedana burja pa se odločimo za sidrišča Tratinska na zahodu otoka ali pa Stupica Vela in Stupica Mala na skrajnem jugovzhodu otoka. Če se odločite za večerjo v eni izmed domačih »konob«, potem so te v zalivih Tratinska, Koromašna in Stupica Vela ter v luki Muna.
5. dan: Žirje – Drvenik Veli; razdalja 25 nmi; čas plovbe 5 ur
Izplujemo z otoka in plujemo v smeri jugovzhoda. Po približno 20 nmi plovbe bomo dosegli otok Drvenik Veli, ki nudi številne možnosti za privez. Če bi noč radi preživeli privezani na obalo, potem se odločite za edino luko na otoku Drvenik Veli. Ker v luki ni muringov, je potrebno sidrati in krmo plovila privezati na pomol, kjer so na voljo številne bitve. V luki so restavracije in trgovina. Če se odločite za sidranje, potem je zelo priljubljeno sidrišče Krknjaši. Med sezono je izjemno obljudeno in mesto za sidranje bo težko najti. Poleg Krknjašev pa sta na jugu otoka še sidrišči Solinska in Kokošinje, ki sta bolje zaščitena proti zahodniku (maestral v kanalu med otokoma Šolta in Drvenik Veli piha v smeri zahod-vzhod in v zalivu Krknjaši povzroča valovanje). V primeru južnih vetrov pa se lahko verno zasidrate v zalivu Mala luka na zahodu otoka.
6. dan: Drvenik Veli - Brač; razdalja 14 nmi; čas plovbe 3 ure
Po izplutju z otoka Drvenik plovbo nadaljujemo v smeri vzhoda ob severni obali otoka Šolta, Ker bo današnja plovba kratka, se lahko ustavite v zalivu Nečujam in si privoščite nekaj ur kopanja in sončenja v zalivu, ki je zaščiten pred vsemi vetrov razen burjo. V popoldanskem času plovbo nadaljujemo proti vzhodu, proti otoku Brač. Če bi radi noč preživeli v marini, se odločite za plovbo v luko Milna, kjer je na voljo marina, številne restavracije, trgovine in tudi bencinska črpalka, kjer lahko dotočite gorivo pred vrnitvijo v marino Kaštela. Če bi zadnjo noč raje preživeli v majhni kičasti primorski vasici, priporočam plovbo v luko Bobovišča. V luki so na voljo muringi, voda in elektrika, le nekaj 100 m severneje pa sidrišče s plovkami od koder vas bodo z veseljem odpeljali v luko na večerjo. Tako marina Milna Kot luka Bobovišča so zaščitena pred vsemi vetrovi. Če se odločite zadnjo noč preživeti na sidru, potem predlagamo zaliv Stipanska (slika levo). Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi razen jugom. Sidrati boste morali na lastnem sidru in krmo plovila privezati na obalo. A brez skrbi, vaš trud bo poplačan z idiličnim ambientom in z izjemo juga, boste noč prespali zelo mirno.
7. dan: Brač; razdalja 10 nmi; čas plovbe 2 ure
Zadnji dan je dan za vrnitev v izhodiščno marino. Po izplutju plovbo nadaljujte v smeri severa. Če goriva še niste dotočili, plujte proti luki Split, kjer je bencinska črpalka. Iz Splita boste plovbo nadaljevali v smeri zahoda, mimo južnega dela slovitega Splitskega polotoka Marijan. Ko boste dosegli rt Marijan, smer plovbe spremenite proti severovzhodu in že ste pred marino Kaštela.
Ali veste koliko potroši motor na vašem plovilu?
Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti natančno. Motor lahko potroši zelo malo pa vse do zelo veliko. Dejavnikov, ki vplivajo na porabo goriva je več.
Dejavniki
- Velikost in moč motorja
- Teža in oblika plovila
- Vrsta pogonskega goriva
- Hitrost plovbe
- Stanje morja
- Stanje podvodnega dela plovila, stanje pogona in stanje propelerjev
- Nastavitve pogona in stabilizatorjev
- .....
V prvi vrsti je odvisna od moči motorja, vrste pogonskega goriva in velikosti oziroma teže plovila ter posadke na krovu. Nato je odvisna od hitrosti s katero plujemo oziroma s koliko obrati se vrti motor in pogojev, ki vladajo na morju. Če plujemo v mirnem morju je poraba manjša, kot če plujemo v razburkanem morju.
Ker plovila nimajo menjalnika z več prestavami, kot avtomobili (na voljo so le naprej, nevtralni položaj in vzvratna plovba), je poraba goriva odvisna večinoma od obratov s katerimi se motor vrti. Seveda se moramo zavedati, da bo hitrost plovbe pri enakem motorju in drugačnem plovilu različna. Za težje plovilo opremljeno z enakim motorjem, bomo za isto hitrost plovbe potrebovali višje obrate zaradi česar bo posledično poraba goriva višja.
Sea Ray SLX 250 z MerCruiser ECT 8.2L MAG |
||||
Obrati (1/s) | Hitrost (kn) | Poraba (l/h) | Poraba (l/nmi) | Doseg |
600 | 2,50 | 3,79 | 1,51 | 167,20 |
1000 | 4,30 | 6,81 | 1,58 | 161,30 |
1500 | 6,00 | 10,98 | 1,83 | 140,60 |
2000 | 7,00 | 17,41 | 2,49 | 102,00 |
2500 | 11,30 | 26,12 | 2,31 | 110,50 |
2750 | 15,60 | 28,39 | 1,82 | 140,40 |
3000 | 19,40 | 30,28 | 1,56 | 163,90 |
3250 | 23,10 | 33,31 | 1,44 | 177,30 |
3500 | 26,10 | 37,48 | 1,44 | 178,00 |
4000 | 31,10 | 48,07 | 1,55 | 166,50 |
4500 | 36,10 | 65,87 | 1,82 | 139,90 |
5000 | 40,30 | 91,23 | 2,26 | 112,90 |
5320 | 43,60 | 108,26 | 2,48 | 102,90 |
Kako merimo porabo goriva
V navtiki običajno porabo goriva merimo v litrih na uro plovbe. Ta informacija ni merodajna. Če plovilo potroši 30 l/h, nam to ne pove prev nič. Ali smo pluli s hitrostjo 6 vozlov ali s hitrostjo 30 vozlov. Razlika je očitna. Če želimo merodajen podatek, moramo navesti tudi hitrost plovbe pri kateri je bila izvedena meritev. Podobno je kadar porabo izražamo glede na prevoženo natično miljo. Ta informacija nam pove kako učinkoviti plujemo. Lahko jo tudi predrugačimo in izrazimo v prevoženih miljah z 1 l goriva.
Primer učinkovitosti
Za primer smo vzeli plovilo Sea Ray SLX 250 v katerem je vgrajen motor MerCruiser ECT 8.2L MAG, ki razvije 380 KM ali 283 kW. Če pogledamo tabelo, vidimo, da plovilo najbolj učinkovito pluje s hitrostjo do 5 vozlov. Pri povečevanju hitrosti učinkovitost pade in je najslabša pri hitrosti 7 vozlov, kar je celo slabše kot pri najvišji hitrosti. Učinkovitost se prične izboljševati ko plovilo izglisira (običajno okrog hitrosti 12 vozlov). Učinkovitost nato narašča do hitrosti 26 vozlov, ko plovilo pluje celo bolj učinkovito, kot pri nizki hitrosti (zeleni deli tabele). S povečevanjem obratov motorja, hitrost in poraba naraščata. Pri najvišji hitrosti je učinkovitost plovila enako slaba kot pri hitrosti preden izglisira (rdeč del tabele). Iz tabele in iz grafa je razvidno, da je s plovilom najbolj smotrno pluti s hitrostmi med 20 in 30 vozli. Poraba na prepluto miljo znaša okrog 1,5 l. Najmanj učinkovita pa je plovba s hitrostmi med 6 in 13 vozli in med 35 in 43,6 vozli, ko poraba doseže 2,5 l za prepluto miljo. Obratno sorazmerno je s porabo povezan tudi doseg plovila. Če bomo pluli z optimalno hitrostjo, bomo z enim rezervoarjem prepluli dobrih 170 nmi, če pa plujemo s hitrostmi, kjer je poraba največja pa bomo prepluli le dobrih 100 nmi. Razlika je očitna.
Še nekaj dejstev o porabi motorjev na notranje izgorevanje
Če se malo poigramo, lahko govorimo tudi o porabi na kW/h. Najmanjšo porabo med motorji, z notranjim izgorevanjem ima motor finskega podjetja Wartsila. Njihovi najnovejši dieselski motorji potrošijo le 165 g goriva za kW energije na uro. Dieselski motorji Podjetja Volvo Penta se tej številki močno približajo. Vgrajeni bencinski motorji proizvajalcev Mercruiser in Volvo Penta potrošijo med 220 in 260 g goriva za kW na uro, izvenkrmni bencinski motorji pa potrošijo med 240 in 270 g goriva za kW na uro.
Povprečna poraba goriva
Povprečna poraba goriva je odvisna od našega načina plovbe. Plovila najmanj goriva na prevoženo navtično miljo potrošijo pri počasni plovbi do 6 vozlov, med gliseranjem pa pri idealni potovalni hitrosti. Poraba goriva je najvišja pri plovbi z maksimalnim plinom in pri hitrosti preden plovilo izglisira. Pri normalni plovbi motor približno 50% časa deluje z manjšimi obrati, ko s plovilom manevriramo pri izplutju, vplutju ali sidranju, ostalo polovico pa pri glisiranju.
Da bodo informacije čim bolj kredibilne se osredotočimo na informacije, ki jih lahko pridobimo s strani proizvajalcev motorjev oziroma ustanov, ki opravljajo meritve motorjev. V tabeli so navedeni večji proizvajalci motorjev, modeli motorjev in njihova poraba pri različnih obratih.
Poraba goriva bencinskih in dieselskih navtičnih motorjev (v l/h)
Bencinski izvenkrmni motorji |
||||||||||||||
Mercury |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Mercury 25 efi | 25 | 0,53 | 0,64 | 0,85 | 1,10 | 1,60 | 2,30 | 3,20 | 4,20 | 5,50 | 6,80 | 8,50 | 9,05 | |
Mercury 40 efi | 40 | 0,55 | 0,75 | 1,10 | 1,50 | 2,60 | 4,20 | 5,30 | 6,40 | 7,90 | 9,80 | 12,10 | 14,70 | |
Mercury 50 efi | 50 | 0,85 | 1,90 | 2,25 | 3,00 | 4,55 | 6,10 | 7,95 | 9,45 | 12,00 | 13,60 | 15,90 | 17,50 | |
Mercury 75 efi | 75 | 0,95 | 1,90 | 2,70 | 4,20 | 5,70 | 8,30 | 10,60 | 12,50 | 17,00 | 20,10 | 23,80 | 28,70 | |
Mercury 90 efi | 90 | 1,10 | 1,90 | 3,00 | 4,70 | 7,40 | 11,40 | 12,10 | 15,70 | 20,50 | 26,00 | 31,00 | 37,90 | |
Mercury 115 efi | 115 | 1,15 | 2,10 | 3,40 | 5,20 | 8,30 | 12,40 | 14,10 | 17,70 | 22,50 | 27,40 | 33,00 | 40,10 | |
Mercury 150 efi | 150 | 1,30 | 3,20 | 5,70 | 8,70 | 11,70 | 15,50 | 20,10 | 27,20 | 34,40 | 42,30 | 48,40 | 53,60 | |
Mercury Verado 175 Efi | 175 | 1,50 | 2,50 | 4,20 | 7,20 | 9,80 | 13,90 | 15,90 | 22,30 | 28,70 | 34,40 | 47,30 | 56,30 | 67,30 |
Mercury Verado 200 Efi | 200 | 1,50 | 2,45 | 4,50 | 7,90 | 10,90 | 14,70 | 18,10 | 23,50 | 36,30 | 47,60 | 60,80 | 66,90 | 75,20 |
Mercury Verado 225 Efi | 225 | 1,50 | 2,80 | 5,70 | 9,10 | 16,30 | 18,90 | 26,80 | 31,70 | 45,40 | 61,20 | 80,50 | 84,70 | 87,30 |
Mercury Verado 250 Efi | 250 | 1,50 | 3,00 | 6,10 | 9,90 | 15,90 | 19,70 | 25,40 | 29,50 | 39,40 | 59,50 | 74,30 | 98,50 | |
Mercury Verado 350 SCi | 350 | 3,30 | 4,40 | 9,10 | 13,60 | 16,30 | 24,90 | 29,80 | 39,00 | 52,90 | 69,80 | 90,70 | 113,00 | 124,00 |
Suzuki |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Suzuki DF 25 hp (V-twin) | 25 | 0,70 | 0,90 | 1,20 | 1,50 | 2,10 | 2,70 | 3,30 | 4,50 | 5,40 | 6,30 | 8,40 | ||
Suzuki DF 60 hp | 60 | 0,90 | 1,10 | 1,50 | 1,90 | 2,25 | 4,50 | 6,40 | 8,80 | 11,80 | 14,90 | 17,20 | 20,80 | |
Suzuki DF 90 hp | 90 | 0,92 | 1,15 | 2,10 | 3,10 | 5,70 | 7,20 | 8,70 | 11,00 | 14,00 | 19,30 | 25,70 | 32,90 | |
Suzuki DF 115 hp | 115 | 0,95 | 1,33 | 2,70 | 4,50 | 7,20 | 10,90 | 13,60 | 17,80 | 24,60 | 27,60 | 33,70 | 39,70 | |
Suzuki DF 140 hp | 140 | 0,95 | 1,33 | 2,30 | 4,20 | 7,20 | 9,50 | 12,50 | 16,60 | 19,30 | 25,70 | 33,60 | 43,90 | |
Suzuki DF 175 hp | 175 | 1,50 | 2,10 | 4,20 | 7,60 | 12,10 | 14,70 | 18,50 | 23,10 | 31,00 | 38,90 | 51,40 | 62,40 | |
Suzuki DF 225 hp | 225 | 1,50 | 3,80 | 6,10 | 8,90 | 14,70 | 20,20 | 26,80 | 34,40 | 43,80 | 53,70 | 66,90 | 75,90 | |
Suzuki DF 250 hp | 250 | 2,10 | 3,90 | 8,30 | 14,70 | 16,60 | 20,40 | 26,50 | 34,40 | 43,50 | 51,40 | 63,50 | 86,20 | |
Suzuki DF 300 hp | 300 | 2,10 | 4,20 | 5,60 | 8,50 | 15,50 | 21,20 | 28,00 | 35,90 | 51,00 | 57,50 | 74,50 | 91,00 | |
Yamaha |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Yamaha 25 HP | 25 | 0,38 | 0,45 | 0,75 | 1,50 | 2,65 | 4,20 | 4,70 | 5,70 | 6,60 | 8,00 | 8,70 | 9,45 | |
Yamaha 50 HP | 50 | 0,75 | 1,15 | 2,70 | 3,40 | 4,50 | 6,40 | 7,20 | 8,70 | 9,80 | 12,00 | 15,10 | 18,50 | |
Yamaha 70 HP | 70 | 1,89 | 2,20 | 3,80 | 5,30 | 8,30 | 11,00 | 12,50 | 15,50 | 17,00 | 18,10 | 22,20 | 27,50 | |
Yamaha 90 HP | 90 | 1,33 | 1,50 | 2,60 | 4,20 | 7,20 | 9,50 | 11,70 | 14,40 | 17,80 | 22,30 | 27,20 | 34,40 | |
Yamaha 115 HP | 115 | 1,50 | 1,89 | 2,25 | 3,80 | 7,20 | 9,80 | 13,20 | 17,40 | 21,90 | 24,20 | 28,70 | 36,60 | |
Yamaha 150 HP | 150 | 1,90 | 2,80 | 4,50 | 8,00 | 11,30 | 15,90 | 19,70 | 23,00 | 30,20 | 39,70 | 49,90 | 58,60 | |
Yamaha 175 A HP | 175 | 1,80 | 2,70 | 4,90 | 8,70 | 11,30 | 14,70 | 19,30 | 26,10 | 32,20 | 44,60 | 56,30 | 61,60 | |
Yamaha 200 HP VMAX V6 | 200 | 3,00 | 6,05 | 10,20 | 13,20 | 19,70 | 25,30 | 31,70 | 35,90 | 48,80 | 54,40 | 62,30 | 72,60 | |
Yamaha 225 HP V6 | 225 | 3,00 | 4,90 | 8,30 | 12,10 | 14,70 | 17,40 | 21,60 | 27,90 | 38,20 | 45,00 | 54,40 | 66,00 | |
Yamaha 250 HP V6 | 250 | 3,00 | 4,55 | 7,90 | 13,60 | 20,00 | 24,20 | 32,10 | 42,70 | 56,70 | 65,80 | 77,90 | 89,90 | |
Yamaha 300 HP V6 | 300 | 3,00 | 4,90 | 8,30 | 14,00 | 19,70 | 25,00 | 36,30 | 44,60 | 58,60 | 73,00 | 88,80 | 98,30 | |
Yamaha 350 HP V8 | 350 | 3,20 | 5,70 | 9,45 | 17,80 | 24,00 | 37,00 | 41,90 | 53,20 | 68,00 | 85,80 | 111,00 | 129,00 | |
Honda |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Honda BF 40 | 40 | 0,75 | 1,15 | 1,70 | 2,25 | 3,80 | 4,50 | 5,30 | 5,70 | 7,20 | 9,10 | 12,10 | 14,7 | |
Honda BF 50 | 50 | 0,75 | 1,35 | 1,90 | 2,70 | 3,80 | 4,90 | 5,10 | 6,10 | 7,60 | 9,80 | 12,90 | 17,00 | |
Honda BF 75 | 75 | 0,75 | 1,50 | 3,10 | 4,20 | 6,00 | 7,40 | 10,60 | 15,10 | 19,70 | 23,00 | 26,00 | 28,50 | |
Honda BF 90 | 90 | 1,30 | 1,90 | 3,00 | 5,30 | 8,30 | 10,90 | 12,10 | 16,20 | 25,30 | 29,50 | 32,90 | 36,30 | |
Honda BF 115 | 115 | 1,50 | 2,25 | 4,40 | 6,80 | 8,70 | 10,20 | 13,20 | 17,80 | 22,30 | 28,30 | 37,00 | 42,30 | |
Honda BF 135 | 135 | 1,90 | 2,65 | 4,20 | 6,00 | 9,10 | 11,00 | 14,50 | 18,50 | 24,50 | 30,60 | 37,50 | 48,70 | |
Honda BF 150 | 150 | 1,90 | 2,25 | 3,40 | 4,50 | 7,20 | 9,80 | 14,00 | 18,50 | 23,80 | 30,60 | 40,80 | 50,70 | |
Honda BF 225 | 225 | 2,05 | 3,00 | 5,70 | 8,70 | 10,60 | 16,80 | 21,50 | 28,00 | 36,50 | 55,50 | 63,60 | 73,70 | |
Honda BF 250 | 250 | 2,25 | 3,40 | 5,70 | 9,00 | 10,20 | 14,70 | 19,60 | 27,90 | 41,20 | 52,50 | 68,80 | 86,20 | |
Evinrude (2 taktni motorji) |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Evinrude Etec 25 | 25 | 0,35 | 0,38 | 0,75 | 1,15 | 1,50 | 2,85 | 4,10 | 4,90 | 5,70 | 6,80 | 7,95 | 9,65 | |
Evinrude Etec 50 | 50 | 0,38 | 0,50 | 1,30 | 1,90 | 3,95 | 5,60 | 6,80 | 8,10 | 9,80 | 12,50 | 15,30 | 17,20 | |
Evinrude Etec 75 | 75 | 0,38 | 1,15 | 2,50 | 5,30 | 9,10 | 11,40 | 13,80 | 18,50 | 21,20 | 23,00 | 25,70 | ||
Evinrude Etec 90 | 90 | 0,38 | 0,85 | 2,85 | 5,80 | 8,70 | 11,50 | 14,70 | 17,00 | 21,40 | 24,60 | 29,10 | ||
Evinrude Etec 115 | 115 | 0,70 | 1,15 | 2,70 | 4,90 | 10,90 | 13,30 | 18,90 | 23,50 | 28,00 | 31,00 | 35,90 | 40,50 | |
Evinrude Etec 150 | 150 | 0,75 | 2,10 | 4,70 | 9,50 | 14,00 | 17,50 | 22,70 | 29,50 | 36,60 | 46,10 | 52,50 | 57,00 | |
Evinrude Etec 225 HO | 225 | 0,76 | 2,70 | 6,10 | 15,90 | 23,40 | 27,60 | 32,00 | 40,80 | 49,00 | 64,50 | 75,00 | 81,30 | |
Evinrude Etec 250 HO | 250 | 0,76 | 2,65 | 6,45 | 14,70 | 23,50 | 28,50 | 34,70 | 43,50 | 53,00 | 66,10 | 79,50 | 88,50 | |
Evinrude Etec 300 | 300 | 0,80 | 2,85 | 6,80 | 11,00 | 21,90 | 26,10 | 32,10 | 41,60 | 51,40 | 67,30 | 90,70 | 97,90 | |
Bencinski vgradni motorji |
||||||||||||||
MerCruiser |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
MerCruiser 3.0 MPI/TKS | 135 | 1,50 | 3,00 | 5,50 | 11,00 | 14,50 | 18,50 | 24,00 | 28,00 | 35,50 | 39,50 | |||
MerCruiser 4.3 TKS | 190 | 2,30 | 4,20 | 9,50 | 15,00 | 19,00 | 22,50 | 28,50 | 39,00 | 55,00 | 60,50 | |||
MerCruiser 4.3 MPI | 220 | 2,00 | 4,10 | 10,20 | 14,50 | 17,50 | 22,00 | 31,00 | 46,00 | 61,50 | 68,00 | |||
MerCruiser 4.5 MPI | 250 | 2,60 | 4,90 | 8,30 | 15,10 | 22,30 | 24,90 | 30,60 | 38,20 | 55,10 | 74,50 | |||
MerCruiser 5.0 TKS | 220 | 3,00 | 5,50 | 10,50 | 18,50 | 24,90 | 30,60 | 35,50 | 43,40 | 61,50 | 68,50 | |||
MerCruiser 5.0 MPI | 260 | 3,40 | 5,30 | 9,50 | 17,00 | 22,50 | 30,50 | 38,00 | 47,50 | 60,00 | 70,00 | |||
MerCruiser 5.7 L | 260 | 3,50 | 5,00 | 9,50 | 17,00 | 25,00 | 33,00 | 36,50 | 46,50 | 62,00 | 79,50 | |||
MerCruiser 5.7 MAG | 300 | 3,80 | 5,50 | 9,50 | 17,00 | 22,50 | 28,50 | 37,50 | 47,00 | 62,50 | 87,00 | |||
MerCruiser 6.2 MAG | 320 | 4,00 | 7,50 | 11,50 | 17,00 | 26,50 | 34,00 | 43,50 | 53,00 | 68,00 | 92,50 | |||
MerCruiser 7.4 MPI | 310 | 4,70 | 8,30 | 14,00 | 23,00 | 37,50 | 46,50 | 66,00 | 83,00 | 109,00 | ||||
MerCruiser 8.1 MAG | 375 | 4,50 | 7,90 | 11,50 | 21,50 | 32,00 | 40,00 | 50,50 | 69,50 | 102,00 | 114,00 | |||
MerCruiser 8.1 HO | 425 | 4,50 | 9,80 | 17,00 | 22,50 | 30,00 | 43,50 | 60,50 | 81,00 | 107,00 | 127,00 | |||
MerCruiser 8.2 MAG | 380 | 4,50 | 8,70 | 15,00 | 26,50 | 32,00 | 41,50 | 55,00 | 73,50 | 102,00 | 117,00 | |||
MerCruiser 8.2 HO | 430 | 4,50 | 9,50 | 15,00 | 28,50 | 36,00 | 47,00 | 64,50 | 81,00 | 109,00 | 141,00 | |||
Volvo Penta |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Volvo Penta 3.0 GL | 135 | 2,50 | 3,50 | 7,00 | 12,00 | 15,50 | 20,00 | 26,00 | 33,00 | 44,5 | ||||
Volvo Penta 4.3 GL | 190 | 2,40 | 4,50 | 8,50 | 14,00 | 18,00 | 23,00 | 28,50 | 36,00 | 49,00 | 65,50 | |||
Volvo Penta 4.3 GXi (V6) | 225 | 2,60 | 4,80 | 9,00 | 14,50 | 19,00 | 25,50 | 28,50 | 39,00 | 55,00 | 68,50 | |||
Volvo Penta 5.0 Gi (V8) | 225 | 2,50 | 4,80 | 9,00 | 14,50 | 19,00 | 25,50 | 28,50 | 39,00 | 55,50 | 69,00 | |||
Volvo Penta 5.0 GXi (V8) | 270 | 3,10 | 4,90 | 9,50 | 15,50 | 22,00 | 28,50 | 39,50 | 52,00 | 67,50 | 81,00 | |||
Volvo Penta 5.7 Gi | 300 | 3,60 | 6,90 | 14,00 | 26,50 | 31,00 | 38,50 | 51,50 | 66,00 | 76,50 | 86,00 | |||
Volvo Penta 5.7 Gxi | 320 | 3,80 | 7,10 | 14,50 | 27,50 | 32,00 | 38,50 | 52,50 | 67,50 | 78,00 | 89,50 | |||
Volvo Penta 6.0 | 380 | 3,10 | 4,90 | 8,50 | 14,50 | 23,00 | 28,50 | 37,50 | 48,00 | 58,50 | 71,00 | 98,00 | ||
Volvo Penta 8.1 Gi | 375 | 4,50 | 7,50 | 13,00 | 25,50 | 39,00 | 43,50 | 55,50 | 68,00 | 93,50 | 118,00 | |||
Volvo Penta 8.1 Gxi | 420 | 4,40 | 7,80 | 14,00 | 26,50 | 34,00 | 42,50 | 56,50 | 69,00 | 99,50 | 129,00 | |||
Dieselski vgradni motorji |
||||||||||||||
Volvo Penta |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Volvo Penta Diesel D1 | 13 | 0,20 | 0,30 | 0,60 | 0,90 | 1,50 | 2,50 | 3,10 (3100 1/s) | ||||||
Volvo Penta Diesel D1 | 20 | 0,25 | 0,45 | 0,80 | 1,25 | 2,20 | 3,70 | 4,45 (3100 1/s) | ||||||
Volvo Penta Diesel D1 | 30 | 0,40 | 0,70 | 1,10 | 1,90 | 3,20 | 5,50 | 6,60 (3100 1/s) | ||||||
Volvo Penta Diesel D2 | 75 | 0,60 | 1,10 | 2,50 | 4,90 | 8,90 | 18,00 | |||||||
Volvo Penta Diesel D3 | 110 | 1,30 | 2,00 | 4,00 | 8,00 | 13,50 | 21,50 | |||||||
Volvo Penta Diesel D3 | 220 | 1,60 | 2,20 | 4,00 | 7,50 | 13,00 | 20,50 | 31,00 | 45,00 | |||||
Volvo Penta Diesel D4 | 260 | 1,90 | 2,50 | 8,00 | 13,00 | 22,00 | 34,00 | 52,00 | ||||||
Volvo Penta Diesel D4 | 300 | 1,90 | 3,40 | 13,40 | 15,50 | 29,70 | 40,10 | 54,80 | ||||||
Volvo Penta Diesel D6 | 370 | 2,10 | 4,70 | 13,10 | 26,10 | 34,40 | 48,80 | 76,70 | ||||||
Volvo Penta Diesel D6 | 435 | 2,10 | 4,20 | 10,00 | 21,00 | 35,00 | 52,00 | 81,00 | ||||||
Volvo Penta Diesel D9 | 575 | 2,80 | 12,50 | 31,00 | 58,00 | 106 (2200 1/s) | ||||||||
Volvo Penta Diesel D11 | 670 | 5,50 | 15,00 | 40,00 | 78,00 | 118 (2200 1/s) | ||||||||
Volvo Penta Diesel D13 | 900 | 6,00 | 21,00 | 55,00 | 110,00 | 162 (2200 1/s) | ||||||||
MerCruiser |
||||||||||||||
Motor/Obrati | Moč (KM) | 600 | 1000 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 | 3500 | 4000 | 4500 | 5000 | 5500 | 6000 | 6500 |
Cummins MerCruiser 1.7 Diesel | 120 | 0,75 | 1,20 | 2,40 | 4,90 | 6,30 | 9,50 | 13,60 | 20,10 | 27,30 | ||||
Cummins MerCruiser 2.8 Diesel | 200 | 1,00 | 1,60 | 3,60 | 7,20 | 13,20 | 22,20 | 35,60 | 49,60 | |||||
Cummins MerCruiser 4.2 Diesel | 320 | 1,50 | 2,10 | 4,90 | 9,70 | 17,80 | 29,90 | 47,60 | 71,00 | |||||
Cummins MerCruiser 7.3 Diesel | 270 | 3,00 | 12,10 | 15,60 | 19,00 | 28,00 | 38,00 | 63,00 | 74,00 |
Primer porabe nekaterih plovil
Plovilo | Motor | Poraba pri potovalni hitrosti | Poraba pri najvišja hitrosti |
Ranieri Next 240 SH | 1x Honda 250 KM | 29 l/h (25 kn) | 86 l/h (40 kn) |
ZAR 79 SL | 1x Suzuki 300 | 43 l/h (35 kn) | 90 l/h (47 kn) |
Bayliner 842 Cuddy | 1x Mercruiser 6,2l MPI DTS | 53 l/h (24 kn) | 95 l/h (41 kn) |
Sea Ray 270 | 1x Mercruiser 6,2l MPI DTS | 38 l/h (25 kn) | 89 l/h (39 kn) |
Bayliner 285 | 1x Mercruiser 7,4 MPI | 65 l/h (25 kn) | 110 l/h (34 kn) |
Bavaria 34 Sport | 2x Volvo Penta 5.0 | 100 l/h (27 kn) | 140 l/h (38 kn) |
Salpa 38 | 2x Volvo D4 | 85 l/h (27 kn) | 120 l/h (38 kn) |
Azimut S7 | 3x VOLVO D13 - IPS 1050 | 240 l/h (25 kn) | 480 l/h (38 kn) |
Marine Technology Inc. | 4x Mercury 400 | 100 l/h (25 kn) | 590 l/h (58 kn) |
HYDRASPORTS Custom 5300 Sueños | 4x Seven Marine 627 KM | 240 l/h (25 kn) | 600 l/h (54 kn) |
Sidrišča s koncesijo 2019 |
Vaučerji za cenejši privez v sidriščih 2019 |
V letošnjem letu je na hrvaškem izdano manjše število koncesij za navtična sidrišča. Zaradi zapletov pri izdaji novih koncesij oziroma pri podaljšanju koncesij, ki so v letošnjem letu potekla, nekatera sidrišča še ne obratujejo in čakajo na veljavno koncesijo. Letos tako ni nameščenih plovk v sidriščih Brgulje, Ist, pred luko Olib in Zapuntel. Plovke bodo v sidriščih nameščene, ko bodo podeljene koncesije. Do takrat je sidranje na lokacijah brezplačno.
Ceno priveza na plovko določajo koncesionarji sami. Pravila obnašanja v navtičnih sidriščih, vaše obveznosti in obveznosti koncesinarjev so v članku: Pravila v navtičnih sidriščih s koncesijo.
Podatke o izdanih koncesijah smo prejeli s strani izdajatelja koncesij. Žal se podatki ne skladajo z dejanskim stanjem. Podatke, ki smo jih lahko preverili na terenu, smo vnesli v tabelo in so označene z zeleno barvo. V kolikor naletite na neskladja, jih sporočite na naslov: alaris(at)alaris.si ali pa jih zapišite v komentar.
Zadnja posodobitev podatkov: 25.07.2018
Istrska župnija |
|||||
Ni sidrišč s koncesijo | |||||
Primorsko-Goranska župnija |
|||||
Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
1 | Kolorat, otok Cres | Ranko Matušan | +385 91 517 27 82 | 24 | 13 HRK/m/dan |
2 | Majiška, otok Cres | Ranko Matušan | +385 91 517 27 82 | 6 | 13 HRK/m/dan |
3 | Krivica, otok Lošinj | Jadranka Hoteli d.o.o. | +385 98 90 90 080 | 60 | 250 HRK/dan |
4 | Balvanida, otok Lošinj | Jadranka Hoteli d.o.o. | +385 98 90 90 080 | 10 | 250 HRK/dan |
5 | Maračol, Unije | Ivan Dropuljić | +385 92 31 99 631 | 50 | do 10m 15 kn/m, 10-14m 20 kn/m, Od 14m 25 kn/m |
6 | Podkujni, Unije | Robert Nikolič | +385 98 801 049 | 20 | 14 HRK/m/dan |
7 | Uvala Ilovik - Sv.Petar, otok Ilovik | Andrea Simičić | +385 99 392 70 66 | 60 | 20 HRK/m/dan |
8 | Bok, otok Susak | Alen Hošić | +385 95 539 0035 | 30 | 20 HRK/m/dan |
9 | Uvala Engleze, otok Koludarac | Jadranka Hoteli d.o.o. | +385 98 90 90 080 | 20 | 250 HRK/dan |
10 | Jadrišćica, otok Cres | David Kučić | +385 98 90 95 747 | 30 | 200 HRK/dan (kupon za popust na tej povezavi) |
Zadarska župnija |
|||||
Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
1 | Paprenica, otok Silba | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 10 | 20 HRK/m/dan, smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani |
2 | Silba Mul, otok Silba | Obrt MARMAT | +385 99 337 2543 | 25 | 20 HRK/m/dan |
2 | Sv. Ante, otok Silba | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 20 | 20 HRK/m/dan, smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani |
3 | Južni porat, otok Silba | Neven Mašina | +385 91 377 00 77 | 30 | 10 HRK/m/dan |
4 | Slatinica 1, otok Olib | Obrt SLATINICA | +385 92 29 80 711 | 16 | 18 HRK/m/dan |
5 | Slatinica 2, otok Olib | Obrt SLATINICA | +385 92 29 80 711 | 12 | 18 HRK/m/dan |
6 | Sv. Nikola, otok Olib | Obrt SLATINICA | +385 92 29 80 711 | 16 | 18 HRK/m/dan |
7 | Griparica, otok Škarda | ŠKARDA MARINE d.d. | +385 98 219 632 | 24 | 16 HRK/m/dan |
9 | Mljake, otok Ist | PZ IST | +385 98 33 23 93 | 19 | 20 HRK/m/dan |
10 | Pantera, Dugi otok | Nautika Veli Rat d.o.o. | +385 23 378 072 | 61 | 22 HRK/m/dan |
11 | Lučica, Dugi otok | MULIĆ d.o.o. | + 385 99 256 25 22 | 10 | 15 HRK/m/dan |
12 | Sakarun, Dugi otok | BABILONA d.o.o. | +385 95 51 33 839 | 15 | 25 HRK/m/dan od 1.7., 20 HRK/m/dan do 1.7. |
13 | Lučina 1, Dugi otok | Zadruga TORKUL | +385 98 853 755 | 40 | 20 HRK/m/dan |
14 | Lučina 2, Dugi otok | Obrt LANTERNA | +385 98 221 448 | 12 | 20 HRK/m/dan |
15 | Bok, Dugi otok | Obrt LANTERNA | +385 98 221 448 | 20 |
20 HRK/m/dan (plovila do 10 m 200 HRK/dan) |
16 | Brgulje, Molat | Zadruga BRGUMUL | +385 23 681 840 | Koncesija bo podpisana ta teden | |
17 | Lokvina, otok Rava | CROSI d.o.o. | +385 98 208 525 | 20 | 15 HRK/m/dan |
18 | Paladinica, otok Rava | CROSI d.o.o. | +385 98 208 525 | 20 | 15 HRK/m/dan |
19 | Knež i Dolinje, otok Iž | Obrt BARONI | +385 912891800 | 10 | 10-15 HRK/m/dan |
20 | Knež, otok Iž | Obrt KNEŽ | +385 91 2002 320 | 9 | 13 HRK/m/dan |
21 | Vodenjak, otok Iž | Ratko Rokov | +385 95 9052 549 | 28 | 15 HRK/m/dan |
22 | Muline Ugljan, otok Ugljan | Obrt CELENT | +385 98272216 | 18 | 15 HRK/m/dan, smeti, prevoz na kopno, pitna voda 45kn/m3 |
23 | Zlatna luka 1, Sukošan | ZLATNA LUKA d.o.o. | +385 23394203 | 21 | 15 HRK/m/dan |
24 | Zlatna luka 2, Sukošan | ZLATNA LUKA d.o.o. | +385 23394203 | 10 | 15 HRK/m/dan |
25 | Sveti Filip i Jakov | Obrt RIO | +385 912072351 | 30 | 7,5 HRK/m/dan v 7. in 8. mesecu (izven sezone 5 HRK/m/dan) |
26 | Pakoštane, Pakoštane | COLUMBUS d.o.o. | +385 95 9217 856; Nikola | 8+30 | 8 plovk za plovila nad 8m - 20 HRK/m/dan; 30 plovk za plovila do 8 m - 15 HRK/m/dan |
27 | Lanđin, otok Pašman | Obrt LANĐIN | +385 98 198 07 03 | 36 | 15 HRK/m/dan |
28 | Artina, otok Vrgada | Obrt ADRIANA | +385 91 563 65 99 | ||
29 | Kranje, otok Vrgada | ZABAVICA d.o.o. | +385 98 13 26 491 | 16+2 | 20 HRK/m/dan |
30 | Zaklopica, Pašman | YACHT CLUB ZADAR j.d.o.o. | +385 91 539 70 86 | 20 | 150 HRK/dan (za goste restavracije gratis) |
31 | Mesarine-Krijal, Premuda | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 40 | 20 HRK/m/dan |
Šibeniška župnija |
|||||
Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
1 | Borovnjaci, otok Kakan | KAKAN d.o.o. M.Košuljandić | 091/591-6418 | 60 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
2 | Velika Stupica, otok Žirje | RIVA -M. Šižgorić | 098/337028 | 20 | do 10m - 100,00kn/dan; 10m-13m 150,00 kn/dan; 13m-15m 200,00 kn/dan; 15m+ 250,00kn |
3 | Uv. Remetić, Kaprije | RIVA TOURS M.Košuljandić | 091/591-6418 | 10 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
4 | Uv. Podražanj, otok Žut | ACI d.d. | 098/ 398 -844 | 15 | 220,00 kn/dan |
5 | Uv. Sabuni, otok Žut | ŽMARA - vl. Edi Juraga | 098/757-165 | 10 | 1.1.-30.6. in 1.9.-31.12. – 200,00kn; 1.7.-31.8. - 250,00kn |
6 | Uv. Tijašnica, otok Tijat | GRADSKO PODUZEĆE Vodice | 022/444-591 | 20 | do 10m 200,00 kn/dan; od 10m 20,00 kn/m/dan; katamaran: do 10 m 300,00 kn/dan; od 10m 30 kn/dan |
6 | Uv. Nozdra Mala-otok Kaprije | MATEO - VL. D. Obratov | 099/598-4554 | 15 | 20,00 kn/m/dan |
8 | Uv. Strunac, otok Žut | obrta "Bain" | 098/186-7883 | 10 | 15,00 kn/m/dan |
9 | uv.Tratinska, otok Žirje | MAGNUS d.o.o. Žirje, g.Boris | 099/853-3300 | 23 | do 7m 100 kn/dan 7-10m 150,00 kn/dan; 10-12m 200,00 kn/dan; 12-14m 250,00 kn/dan; 14-16m 300,00 kn/dan; 16-18m 350,00 kn/dan; 18-20m 450,00 kn/dan; 20-25m 450,00kn/dan |
10 | uv.Tratica - Kakan | RIVA TOURS M.Košuljandić | 091/591-6418 | 16 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
11 | uv. Soline - Rogoznica | LAGUNA TRADE d.o.o. | 022/559-900 | 16 | do 13 m 300,00 HRK/dan |
12 | Pišljivica - Mirin | ADRIA BOVE D.O.O. | 099/655-4456 | 26 | do 12m: 200 HRK/dan; 12-15m 290 HRK/dan; 15-20m 490 HRK/dan; 20-25m 760 HRK/dan |
13 | Obinuš Mali | ADRIA BOVE D.O.O. | 099/655-4456 | 20 | do 12m: 200 HRK/dan; 12-15m 290 HRK/dan; 15-20m 490 HRK/dan; 20-25m 760 HRK/dan |
14 | Nozdra Velika, otok Kaprije | ADRIA BOVE D.O.O. | 099/655-4456 | 14 | do 12m: 200 HRK/dan; 12-15m 290 HRK/dan; 15-20m 490 HRK/dan; 20-25m 760 HRK/dan |
15 | Pinizel, otok Žut | ADRIA BOVE D.O.O. | 099/655-4456 | 24 | do 12m: 200 HRK/dan; 12-15m 290 HRK/dan; 15-20m 490 HRK/dan; 20-25m 760 HRK/dan |
16 | Sićenica, Rogoznica | LAGUNA TRADE D.O.O. | 022/559-900 | 10 | do 15m 300,00 kn/dan |
17 | Zmiščica, otok Zminjak | ZMINJAK - KREŠIMIR PLESLIĆ | 091/896-6181 | 10 | 200,00 HRK/dan; katamarani 250,00 HRK/dan |
18 | Logorun - jugovzhodna stran otoka | MJESNO PODUZEĆE d.o.o. | 022/446 -105 | 15 | do 7m 80,00 kn/dan; 7m-10 m 120,00 kn/dan; 10m-13m 160,00 kn/dan; 13m-15m 200,00 kn/dan |
19 | Vozarica in Srednja Draga, Skradin | ACI d.d. | 098/398-848 | 18 | 1.1.-28.2. – 250,00 kn; 1.3.-31.5. – 300,00 kn; 1.6.-30.9. – 400,00 kn; 1.10.-31.10. – 300,00 kn; 1.11.-31.12. – 250,00 kn |
Splitska župnija |
|||||
Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
1 | Milna, Lučice (zahodni del) | Areta d.o.o. | +385 91 333 6395 | 38 | do 8 m 200 HRK/dan; do 11 m 250 HRK/dan; do 14 m 350 HRK/dan |
2 | Pučišća, Luke | Obrt "Rojen", vl. Radoš Kaštelan, | 021-633 051; 098-867 29 2 | 9 | 15 HRK/m/dan |
3 | Borče Hvar | Obrt Paladini, vl. Luci Tudor, | 098 907 35 21 (Ivan Tudor) 021 742104; | 15 | samo za goste restorana |
4 | Bobovišća | Infesto d.o.o. | 385 91 500 1619 | 16 | Do 8.99m 100kn/dan, 9-10.99m 150kn/dan, 11-12.99m 200kn/dan, 13-14.99m 250kn/dan, 15-16.99m 300kn/dan, 17-18.99m 400 kn/dan, od 19m 480kn/dan, katamarani +50% |
5 | Bobovišća, Vića Luka | Infesto d.o.o. | 385 91 500 1619 | 16 | Do 8.99m 100kn/dan, 9-10.99m 150kn/dan, 11-12.99m 200kn/dan, 13-14.99m 250kn/dan, 15-16.99m 300kn/dan, 17-18.99m 400 kn/dan, od 19m 480kn/dan, katamarani +50% |
6 | Uvala Luke | obrt Pipo, g. Jure | +385 98 781 358 | 19 | Do 20m 15kn/m, čez 20m 18kn/m, muring 20kn/m |
7 | Osibova | obrt Lučica | +385 91 597 93 11 | 14 | do 8 m 200 HRK/dan; do 11 m 250 HRK/dan; do 14 m 350 HRK/dan |
8 | Lučice | obrt Lučica | +385 91 597 93 11 | 16 | do 8 m 200 HRK/dan; do 11 m 250 HRK/dan; do 14 m 350 HRK/dan |
9 | Stončica | Issa Adria nautika d.o.o. | (0)21 711-718; (0)91 271-8746 | 15 | Do 10m 150kn/dan, 10,01-15m 250kn/dan, 15,01-20m 350kn/dan, 20,01m-30m 450kn/dan, več kot 30m 650kn/dan |
10 | Komiža - Mezoporat (Biševo) | Nautički centar Komiža d.o.o | 021/713-849 | 15 | Do 9.50m 150kn/dan, 9,51-14,50m 250kn/dan, 14,51-19,50 350 kn/dan, 19,51-29,50m 470kn/dan, od 29,51 650kn/dan |
11 | Komiža - Lučica | Nautički centar Komiža d.o.o | 021/713-849 | 60 | Do 9.50m 150kn/dan, 9,51-14,50m 250kn/dan, 14,51-19,50 350 kn/dan, 19,51-29,50m 470kn/dan, od 29,51 650kn/dan |
12 | Komiža - Jastožere | Jastožera d.o.o. Komiža | +385 21 713859 | 8 | 250 HRK/dan |
13 | Tiha - Hvar | Nascor d.o.o. | +385 91 4444 010 | 55 | 9 HRK/m/dan D, 18 HRK/m/dan N, katamaran +50% |
14 | Zavala | Parcela d.o.o. Zagreb | 10 | do 8m 150,00 HRK/dan; do 11m 250 HRK/dan; | |
15 | Vinogradišče | Toto Menegelo | + 385 91 17 18 242 | 45 | 1.7. - 31.8. 30 HRK/m/dan; ostalo 25 HRK/m/dan |
Dubrovniška župnija |
|||||
1 | Bad | Županijska lučka uprava | 00 385 20 813 520 | 16 | do 15m - 150 HRH/dan, od 15-20m - 200 HRK/dan |
2 | Kneža - Pupnat | Luka Korčula | 00 385 20 715 241 | Lastno sidro | do 20m 10 HRK/m/dan; 20-30m 15HRK; 30-40m 20HRK, 40-50m 25HRK |
3 | Luka Korčula | Luka Korčula | 00 385 20 715 241 | 10 | 20 HRK/m/dan do 20m; 20-30m 25 HRK; 30-40m 30 HRK; vse je na lastno sidro, če je privez pa je cena X2 |
4 | Badija | Luka Korčula | 00 385 20 715 241 | Lastno sidro | 16 HRK/m/dan do 20m; 20-30m 25 HRK; 30-40m 30 HRK; vse je na lastno sidro, če je privez pa je cena X2 |
5 | Skrivena Luka | Marčelino Simić | +358 98 981 3797 | 60x muring | 1.7.-31.8. do 11m 220 HRK; do 13m 290 HRK; do 14,5m 360 HRK; do 16m 440 HRK; do 19m 590 HRK; do 22m 840 HRK |
Sestavni del vsake vremenske napovedi za pomorce je tudi stanje morja. Stanje morja opisuje pojave na morju, okvirno višino valov in težavnost plovbe. Vsa stanja morja so zbrana v lestvici stanja morja, ki jo je prvi zapisal kapitan H.P. Douglas, po katerem je lestvica dobila ime.
Douglasova lestvica stanja morja
Stanje morja | Opis | Višina valov (m) | Izgled mora |
0 | mirno (gladko, zrcalno, bonaca) | 0 | More je gladko, izgleda kot zrcalo, ni vetra. |
1 | mirno – rahlo vzvalovano | 0 - 0.1 | Rahlo vzvalovano, majhni valovi oziroma nagubano morje. |
2 | slabo razburkano | 0.1 - 0.5 | Zelo majhni valovi, ki se ne lomijo. |
3 | rahlo razburkano | 0.5 - 1.2 | Manjši valovi, vrhovi valov se že lomijo. |
4 | zmerno razburkano | 1.25 - 2.5 | Daljši valovi, pojavi se morska pena, morje začne pršeti. |
5 | razburkano | 2.5 - 4 | Valovi se neprekinjeno penijo, pena z vrhov valov prši. |
6 | zelo razburkano | 4 - 6 | Visoki valovi se močno penijo, morska pena v obliki gostih prog prši, morje se prične valjati. |
7 | visoko - težko | 6 - 9 | Visoki valovi se močno penijo in pričenjajo se rušiti. Morska pena prši v gostih progah, ki prekrivajo valove in zmanjšuje vidljivost. |
8 | zelo visoko - zelo težko | 9 - 14 | Valovi so izjemno visoki, Bližnja plovili izginjajo iz vida. Veter lomi vrhove vseh valov. Zrak je poln morske pene, ki prehaja v morski dim in močno zmanjšuje vidljivost. |
9 | izredno visoko - izredno težko | > 14 | Valovi različnih smeri se medsebojno križajo. Prihaja do interference valov. Valovi se lomijo in rušijo. Višino in dolžino valov je težko opisati. |
* Lestvice so opisne zato se lahko razlikujejo glede na plovno področje. Na Jadranu največje valove povzročata vetrova jugo in burja. Pri isti hitrosti vetra višje valove povzroča jugo pri čemer so njegovi valovi daljši. Pri dolgotrajnem jugu je njegova višina Hmax = 10,8 m, njegova srednja dolžina pa znaša Lsr=112,3m, Najvišja višina burje znaša Hmax=7,2 m srednja dolžina vala pa 51,3m (podatki za severni Jadran).
Primer vremenske napovedi za Jadran (DHMZ 11.7.2018), ki vsebuje podatke o stanju morja:
Upozorenje
Na krajnjem sjeveru Jadrana mogući su udari NE vjetra oko 35 čvorova. Na sjevernom Jadranu mjestimice neverini, a mogući su i na dijelu srednjeg.
Stanje
Plitka dolina s frontalnim sustavom sporo će se premještati glavninom sjevernije od Jadrana.
Vremenska prognoza za sljedeća 24 sata, vrijedi do: 12.07.2018 06 sati
Sjeverni Jadran
Vjetar SE 4-14, mjestimice do 18 čvorova, a na krajnjem sjeveru NE i E vjetar 6-16, samo povremeno do 20 čvorova. More 2-3. Vidljivost 10-20 km. Promjenljivo oblačno uz mjestimičnu kišu i pljuskove s grmljavinom.
Srednji Jadran
Vjetar SE 4-14, mjestimice do 18 čvorova. More 2-3. Vidljivost 10-20 km. Pretežno vedro, na sjevernom dijelu područja ponegdje promjenljiva naoblaka uz mogućnost za kišu ili pljusak s grmljavinom.
Južni Jadran
Vjetar SE 4-14 čvorova. More 2-3. Vidljivost 10-20 km. Pretežno vedro.
Vrijeme na Jadranu u 05 sati
Mjesto | Vjetar (čvorovi) | Stanje mora | Vidljivost (km) | Pojave | Tlak zraka (hPa) |
Rijeka | NE 6 | - | 18 | 3/4 OBLAČNO | 1012 |
Senj | E 6 | 2 | 25 | KIŠA | 1013 |
Mali Lošinj | - | - | - | - | - |
Zadar | SW 4 | 1 | 10 | KIŠA | 1012 |
Split | SE 4 | 1 | 30 | 1/4 OBLAČNO | 1012 |
Palagruža | SE 10 | 2 | 20 | VEDRO | 1012 |
Dubrovnik | C 0 | 1 | 20 | VEDRO | 1013 |
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.