Novice

V zadnjem letu smo napisali že več člankov o slovenskemu jadralcu Jasminu Čauševiču. S svojo jadrnico se je predlani podal iz Jadrana v Mediteran, preplul Gibraltarsko ožino in jadranje zaključil na Kanarskih otokih. V lanskem letu  je svoje jadralske pustolovščine nadaljeval. Iz Kanarskih otokov se je opravil proti Zelenortskim otokom nato pa pogumno zaplul v Atlantik. Preplul ga je sam.

Samostojna plovba, ki je trajala 15 dni, je za vsakega jadralca poseben izziv. Na krovu je sam odgovoren za vse, ne sme se poškodovati, ker pomoči ni daleč na okoli. Med plovbo je potrebno jesti, piti in seveda spati. In spanje je prav poseben izziv. Med spanjem mora jadrnico nekdo krmariti. Ker je jadralec sam, je edina pomoč na plovilu avtomatski pilot. Le ta pa je velik porabnik električne energije, ki pa je na tako dolgi plovbi vedno problem. Tudi če je jadrnica opremljena s solarnim panelom, se po nekaj dneh baterije dodobra izpraznijo. V primeru oblačnega vremena pa proizvedejo bore malo električne energije. Spanje je tako omejeno na kratke intervale po 15-20 minut in nekaj daljših obdobja med plovbo s prižganim motorjem.

Jasmin Čauševič, ki je letos nominiran tudi za Skipperja leta 2017, namerava svojo avanturo nadaljevati, kjer jo je v začetku leta končal. Trenutno je njegova jadrnica na otoku Martinique in je orkansko obdobje zaenkrat preživela le z manjšimi poškodbami. Pozno jeseni se bo odpravil nazaj na karibski otok ter pripravil jadrnico na nov podvig. Zaplul bo preko Panamskega prekopa v Tihi ocean, ga preplul in nato nadaljeval plovbo proti Avstraliji. Da mu na plovbi ne bo zmanjkalo elektrike, smo se pri eNavtiki odločili, da mu plovilo opremimo z vetrnim generatorjem z močjo 500 W. G. Čauševič je z navdušenjem sprejel naše darilo. Z njim se bo odpravil na Martinique, kjer ga bo namestil na jadrnico.

Ob prevzemu vetrnega generatorja je povedal: 
"Pravijo, da je vsakemu od nas namenjena sreča, le poiskati jo moramo. Včasih pa je drugače, ko sreča poišče nas. Tako je tudi mene poiskala in me našla. Moja sreča ima nov logotip na boomu moje barke, mojega novega sponzorja, ki ima ime; eNavtika.  Res je, niso sanje! Zgodilo se je, da so me poklicali iz podjetja Alaris in me povabili, da jih obiščem, saj imajo zame majhno presenečenje. Seveda sem se z veseljem odzval povabilu, malo zaradi radovednosti, po drugi strani pa imam rad presenečenja, sploh če so lepa. Po prijaznem pogovoru z direktorjem in lastnikom družbe Alaris, Alešom Kobavom,  mi je le-ta v svojem in v imenu družbe podaril v trajno last čudovito darilo, vetrni generator. Darilo sem sprejel z navdušenjem in z obljubo, da ga kmalu ponesem ter namestim na barko. Še enkrat sem doživel, da imajo majhna in zdrava podjetja večje srce, kot so velika sama in da so veliki ljudje, ki z njimi upravljajo. Lepo je, ko drugi začnejo ceniti moje delo, ko lahko delim svoje sanje in uresničujem cilje, skupaj z njimi! Zahvaljujem se podjetju Alaris z njihovo eNavtiko! "

Jasmin Čauševič se na bo s svojega jadranja redno javljal in vse njegove dogodivščine boste lahko spremljali na naši spletni strani.

Obilo elektrike na nadaljnjih avanturah mu želi celotna ekipa eNavtike.

V kolikor vas zanima, kako se je pripravil na plovbo preko oceana, bo v četrtek 28.9.2017 ob 19.00 pojasnil na predavanju: Kako se pripraviti za plovbo preko oceana. Na predavanje se lahko prijavite na tej povezavi: PRIJAVA.

Nadaljevanje plovbe, ki jo bomo redno spremljali:

Pomorščak Jeffrey je zaposlen na ladji za prevoz kontejnerjev. Njegov hobi je tudi fotografija in videografija in svoje izdelke rad objavlja tudi na youtube pod imenom JeffHK. Tokrat je posnel video plovbe v nevihtah, dežju in gostem prometu. Plovba se je pričela v Rdečem morju in končala v Hong Kongu. Za 10 minutni video je posnel preko 80.000 fotografij. Več v videu:

V četrtek je pred luko Primošten zagorelo na luksuzni jahti.

V četrtek zvečer je zagorelo na 16 m dolgi jahti, ki je bila zasidrana pred luko Primošten. Požar je izbruhnil ob 22.45 uri. Na krovu sta bila dva nemška navtika, 62 letni lastnik in 64 letni prijatelj. Ko sta videla, da se požar širi po plovilu in mu ne bosta kos, sta se vkrcala v gumenjak in zapustila plovilo. K sreči sta se uspela rešiti brez poškodb.

Na kraj nesreče so prišli člani prostovoljnega gasilnega društva iz Šibenika, ki je oddaljen le nekaj 100 m. Z gašenjem požara so pričeli takoj, a so bili neuspešni. Njihova oprema je namenjena gašenju na kopnem. Kljub temu so v vodo spustili čoln, vanj naložili vodno črpalko in pričeli z gašenjem. Po 15 minutah so na kraj prišli tudi profesionalni gasilci iz Šibenika. Žal tudi oni prepozno. Požar je zajel celotno plovilo, ki je pogorelo vse do vodne linije in nato potonilo.

Med požarom je na jahti večkrat eksplodiralo. Verjetno so bile to plinske jeklenke, hladilnik in rezervoarji. K sreči je bilo pogonsko gorivo na jahti plinsko olje in ne bencin. Plovila, ki so bila zasidrana v bližini so pravočasno odmaknili in niso poškodovana.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: www.24sata.hr

Potapljači potapljaškega kluba »Diving Center Shark« iz Medulina so se ta vikend potapljali na potopljeni ladji Luana, ki se nahaja jugovzhodno od Premanture. Medtem, ko je v globinah vladala tišina, pa se je nad gladino odvijala prava drama. Le za nekaj deset metrov razdalje se je njihovemu plovilu približala tromba ali po hrvaško »pijavica«. Več v videu:  

Vir: FB stran Diving Center Shark

Lisa Blair je prva jadralka, ki je sama obplula to celino  in hkrati prva jadralka, ki ji je uspel podvig pod strogimi pravili WSSR (World Sailing Speed Record Council).

Avstralska jadralka Lisa Blair se je na epsko jadralsko pustolovščino odpravila s 50 čevljev dolgo jadrnico Climate Action Now. Izziv je pričela 22. januarja letošnjega leta ob 3:21:00 uri. Antarktiko je obplula z enim postankom in se v začetno točko vrnila 25. julija ob 10:42:38 uri. Za plovbo je potrebovala 183 dni 7 ur 21 minut in 38 sekund.

Njena plovba ni minila brez zapletov. 4. aprila je zaradi napake na snasti ostala brez jambora. Pred odhodom je bil njen namen, da celino obpluje sama brez pomoči. Zaradi tehničnih težav, je morala to misel opustiti. S pomočjo motorja je odplula v Cape Town in 8 tednov popravljala jadrnico. 11. junija se je podala nazaj na morje in nadaljevala svoj izziv. Da bi njen dosežek priznala organizacija WSSR, se je v čas plovbe štel tudi čas, ki ga je porabila za popravilo.

Njeno plovbo je 30.8.2017 revidirala organizacija WSSR in jo priznala kot dosežek »Prva ženska, ki je sama obplula Antarktiko«.

V Kopru se je zaključilo državno prvenstvo za laser radial. Zaradi nevihtnega vremena in močnega deževja danes jadralci pred Koprom niso jadrali, kar pomeni, da so rezultati ostali enaki kot po drugem tekmovalnem dnevu.

V konkurenci jadralcev in jadralk do 19. leta je državna prvakinja je postala Sandra Lipovec (JK Pirat), državni podprvak je postal Janez Zabukovec (JK Jadro), tretje mesto pa je osvojil Nicolo Kravanja (JK Burja).

V konkurenci jadralcev do 17. leta starosti je zmagal Janez Zabukovec (JK Jadro), drugi je bil Klemen Petrovič (JK Jadro), tretja pa Maja Žibert (JK Ljubljana).

Med fanti je zmagal Janez Zabukovec (JK Jadro), drugi je bil Nicolo Kravanja (JK Burja), tretji pa Maks Vrščaj (WSC Črnomelj). Med dekleti je državna prvakinja postala Sandra Lipovec (JK Pirat), druga je bila Valentina Baruca (JK Burja), tretja pa Maja Žibert (JK Ljubljana).

Končni rezultati DP Laser Radial 2017

Skupni rezultati  

Ženske

Moški

U-19  

U-17

Vir: JZS.si; http://www.jadrokoper.si/ 

Do pričetka letošnje regate Volvo Ocean Race nas loči le še 20 dni.

Volvo Ocean Race, ki velja za eno najtežjih regat na svetu, se bo pričela 14. oktobra v španskem mestu Alicante. Otvoritvena regata bo potekala v akvatoriju pred mestom, jadranje po odprtem morju pa se bo pričelo teden dni kasneje, 22.10.2017.

Letošnja regata Volvo Ocean Race bo še bolj zahtevna od dosedanjih. Letos bodo ekipe morale prejadrati kar trikrat toliko milj v južnem oceanu, kot so jih v zadnjih edicijah. Celotna regata bo sestavljena iz enajstih etap in ustavili se bodo kar v 13 mestih.

22.10.2017 bo sedem ekip izplulo iz španskega mesta Alicante na prvo etapo do portugalske Lizbone. Etapo bo 700 nmi dolgo ogrevanje ekip pred prvo pravo in zahtevno etapo. Iz Lizbone bodo 5.11. izpluli preko Atlantika do Cape Towna v Južno Afriški Republiki. Ocean bodo morali prečkati dvakrat. Najprej bodo pluli proti jugozahodu, do severovzhodne obale Brazilije, kjer bodo obpluli kontrolno točko, nato pa se obrnili proti jugovzhodu in prepluli še južni Atlantik. Na 7000 dolgi plovbi bodo prečkali številne klimatske cone. Najprej bodo prečkali tako imenovane Konjske širine, Doldrums, Zahodno nevihtno področje in področje visokega zračnega pritiska St. Helena.

Tretja etapa od Cape Towna do Melburna bo dolga 6500 nmi in je enaka delu originalne regate Whitbread Round the World Race. Vsaka milja bo poseben izziv za ekipe. Za razliko od prejšnje etape, bodo tu pluli le v enem klimatskem področju. Spremljalo jih bo spremenljivo vreme in nevihte iz zahodnih smeri. Četrta etapa bo potekali v smeri severozahoda. Iz Melbourna bodo obpluli vzhodno Avstralijo nato pa se obrnili proti Honk Kongu. Na 6000 nmi bodo zopet zamenjali številne klimatske cone. Iz sistema z nizkim zračnim pritiskom, bodo zapluli v subtropsko področje visokega pritiska med 30 in 38 stopinjami južne zemljepisne širine. Ko se bodo približali ekvatorju, se bodo ponovno srečali s področjem Doldrums. Zelo pomembno bo izplutje iz Koralnega morja, ko se bodo srečali s konstantnimi zahodnimi vetrovi. Na etapi obstaja nevarnost, da jih ujame kakšen tropski ciklon.

Peta etapa bo najkrajša in se ne bo točkovala. Ekipe bodo opravile le transfer do mesta Guangzhou, kjer bo potekala priobalna regata. Nato se bodo zopet vrnile Hong Kong, kjer se bo pričela šesta etapa. Prepluti bo potrebno 6100 nmi do Novozelandskega Aucklanda. Plovba bo podobna četrti etapi. Zopet se bodo zvrstile različne klimatske cone a tokrat v drugem vrstnem redu. Sledila bo sedma in hkrati najdaljša etapa. Plovba bo potekali proti jugovzhodu preko Pacifika. Obpluti bo potrebno zloglasni rt Horn in pristati v mestu Itajai v Braziliji. 7600 dolga plovba bo neprizanesljiva. Pridobljene točke se bodo štele dvakratno. Pluli bodo v sistemu nizkega zračnega pritiska, ki se premika iz zahoda proti vzhodu in se meša s področji nizkega zračnega pritiska, ki se gibljejo okrog Antarktike. Rt Horn je vedno poglavje zase. Področje nizkega zračnega tlaka z južnega oceana se med jugom Južne Amerike in Antarktiko stisne. Ker so vode med obema plitvejše, vetrovi povzročajo eno najbolj razburkanih področij na svetu. Plovba mimo rta bo izziv vsem jadralcem. Šele, ko se bodo pričeli Falkandskemu otočju, se bo napetost zmanjšala in ekipe bodo lažje zadihale.

Osma etapa bo potekala proti severu. Iz Brazilije bodo pluli preko številnih klimatskih področij, do mesta Newport na severu ZDA. 5700 nmi dolga etapa bo zadnja, kjer bo sprememba vremena nekaj povsem samoumevnega. Zopet se bodo srečali s področjem visokega zračnega pritiska Sv. Helena, konstantnimi zahodnimi vetrovi, področjem Doldrums, Azorskim področjem visokega tlaka. Na etapi bodo na jadranje vplivali tudi močno morski tokovi. Najprej bodo pluli v področju Brazilskega toka, ki teče v smeri juga vse od obale Recife do Buenos Airesa. Drugi močan morski tok jih bo zajel v področju Mehiškega zaliva in jih spremljal ob vzhodni obali ZDA. Zalivski tok je močan tok tople morske vode, ki teče od severovzhoda zaliva ob vzhodni obali, preden se obrne proti vzhodu preko Atlantika in doseže obale Evrope.

Deveta etapa iz Newporta proti Cardiffu bo dolga 3300 nmi. Ekipe bodo ponovno preplule Atlantski ocena in se vrnile na zaključek regate v Evropi. Pričetek etape ja planiran za 20. maj 2018. Po prihodu v Evropo bosta ekipe čakali le še dve krajši etapi. Deseta, v dolžini 1300 nmi bo potekalo ob zahodnih obalah Velike Britanije in se bo končala v Gothenburgu, zadnja, enajsta pa bo dolga 700 nmi in se bo končala v Hagu, kjer bomo dobili zmagovalca regate.

Regato bomo v celoti spremljali tudi na naši spletni strani. Obveščali vas bomo o vsem dogajanju, zato vas vabimo, da nas redno spremljate.