Novice

V zaključku letošnjega poletja bo podjetje Moto-Nautika organiziralo navtični dan na Ptujskem morju – RANCI.

Mesec september se bo na štajerskem pričel z navtičnim dnevom na RANCI oz. lokaciji znani tudi kot Ptujsko morje. Osrednja dejavnost dneva bo predstavitev novih plovil in gumenjakov znamk Ranieri International ter GRAND.

Zato vabimo vse, ki si želijo v živo ogledati floto plovil ter se tudi popeljati in izkusiti vožnjo, da se pridružite v nedeljo 3. septembra 2017, od 10. do 18. ure.

V sklopu programa vam bodo predstavili vsa Ranieri in GRAND plovila, izvenkrmne motorje, vodne skuterje, dodatno opremo za vodne športe, ter letos prvič tudi RENT-A program, ki vključuje najem plovil, motornih koles, SUP-ov, wakeboardov, vodnih smuči, kneeboard, in ostale navtične opreme.

Poleg tega boste lahko sami preiskusili svoje vodne sposobnosti in ravnotežje, ter sami zaveslali s SURF SUP-om.

Celotno dogajanje bo popestrila glasba, ki bo ves dan skrbela za veselo vzdušje. Ne zamudite in izkoristite nedeljo, ter se nam pridružite na Ptujskem morju!

Več informacij: www.moto-nautika.com

Zaščitena območja največkrat obsegajo področje redkih značilnih in potencialno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato je treba omejevati vplive na tamkajšnje ekosisteme. Na zaščitenih območjih zato veljajo posebna pravila tudi za navtike.

Pravila za navtike v zaščitenih območjih

Med zaščitena območja spadajo naravni parki, naravni rezervati, krajinski parki, naravni spomeniki ipd. To so območja kopnega in/ali morja, ki so zaščitena zaradi ohranjenja biodiverzitete ter naravnih in kulturnih virov. Zato je pomembno, da vsi obiskovalci teh območij pri njihovi zaščiti sodelujejo tako, da se držijo tamkajšnjih pravil oziroma omejitev. Pravila so izdelana v skladu z zakonodajo o zaščiti in ohranjanju narave. Za njihovo neupoštevanje se lahko izrečejo denarne kazni.

Kakšna so najbolj pogosta pravila v zaščitenih območjih?

• Vstop je dovoljen samo z vstopnico.
• Vsakršno onesnaževanje okolja, vode in dna je prepovedano.
• Ponekod je lahko prepovedano sidranje.
• Ponekod je lahko prepovedana plovba.
• Trganje in uničevanje zaščitenih rastlinskih vrst je prepovedano.
• Nadlegovanje, lovljenje, ubijanje zaščitenih živalskih vrst je prepovedano, tako na kopnem kot tudi v morju.
• Obiskovalci se lahko gibljejo samo po označenih poteh.
• Kampiranje je na mestih, kjer to ni izrecno dovoljeno, prepovedano.
• Prižiganje ognja je strogo prepovedano.
• Plezanje po klifih je prepovedano.
• Prinašanje vnetljivih stvari je prepovedano.
• Psi morajo biti privezani na povodec.

Kako plujemo v zaščitenih območjih?

Pravila oziroma omejitve za plovbo v zaščitenih območjih so običajno navedena v navtičnih vodnikih in brošurah posameznih zaščitenih področij. Omejitve je treba upoštevati že med začetnim načrtovanjem plovbe, če nameravate obiskati tudi katero izmed zaščitenih območij.

Med drugim morate biti pozorni na omejitve gibanja plovila in na omejitve hitrosti plovila (npr. v Naravnem parku Telašćica od daljice, ki povezuje točki rta “Pod Poljica” in rta “Gubac”, v notranjost zaliva ne smete pluti s hitrostjo višjo od 10 vozlov; v zalivih, kjer je večje število plovil – Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo Polje, Pasjak in Jaz, pa ne smete pluti s hitrostjo višjo od 5 vozlov).

Skrajne meje zaščitenih območij manjšega obsega so običajno označene s posebnimi IALA oznakami, da vanje težko vplujemo pomotoma.

V določenih zaščitenih območjih je plovba povsem prepovedana (npr. na Otočju Brijuni je dovoljeno samo vplutje v pristanišče na otoku Veli Brijun in v zalivu Mikula).

Zaradi zaščite morskega dna je na določenih področjih prepovedano sidranje, saj bi s tem lahko uničevali naravni habitat.

Kakšne so cene vstopnin za naravne parke?

Ceniki so ponavadi razdeljeni na sezono (julij in avgust) in obdobje izven sezone. Cene so različne za odrasle, otroke, študente in skupine, ponekod pa vključujejo tudi vodene oglede in vožnjo z ladjo. Vstopnine so obvezne tudi za vsa plovila, ki vplujejo v naravni park, odvisne so od dolžine plovila. Navadno je treba poleg plačila vstopnine za plovilo plačati tudi vstopnino za vsakega člana posadke.

Glede vstopnin in posebnih pogojev se je najbolje podrobno pozanimati na uradnih spletnih straneh naravnega parka, saj se pogoji spreminjajo praktično vsako sezono. V naravnih parkih so pristojbine za privez običajno višje v primerjavi z vsemi ostalimi priveznimi mesti (npr. pristojbina za privez v pristanišču Veli Brijun za jahto dolžine do 14,99 m znaša v mesecu juliju in avgustu približno 200 €/dan). 

Cene vstopnic in spletni nakup za vse Nacionalne parke na Hrvaškem najdete na: Nacionalni parki na Hrvaškem.

Naravni rezervati v Sloveniji

Znotraj meja rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov, povzročanje hrupa itd.

Naravni spomenik Debeli rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. 

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.

Podvodni naravni spomenik Rt Madonna

Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82' N, 13°33.79' E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M.

Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa.

Krajinski park Sečoveljske Soline

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi.

Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti. Kanali Lera, Kurto in Džasi so predvsem zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na območju KPSS je prepovedano vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri. Plovbo v drugem območju parka (med Kanalom Sv. Jernej in Kanalom Dragonja) bo podrobneje opredelil načrt upravljanja KPSS, ki je v pripravi (5. člen Uredbe o KPSS). Siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja parka.

Naravni rezervat Strunjan

Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Strunjan – Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.

Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek.

Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa.

Naravni spomenik Debeli Rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B K(9) 15s 8m 8M

Naravni parki na Hrvaškem, v katere je mogoče vpluti

NP Kornati

Nacionalni park Kornati je za navtike eden najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih parkov. Plovba je dovoljena po celotnem področju razen v posebej zaščitenih conah. To so področja otokov Purara, Mrtenjak, Kolobučar, Mali in Veliki Obručan ter čeri Klint in Volič.

Sidranje in prenočevanj je dovoljeno v naslednjih zalivih: Stiniva, Statival, Lupeška, Tomasovac - Suha punta, Šipnate, Lučica, Kravjačica, Strižnja, Vruje, Gujak, Opat, Smokica, Ravni Žakan, Lavsa, Piškera - Vela Panitula, zaliv Anica na otoku Levrnaka, Podbižanj in Koromašna.

Celotno področje parka je v privatni lasti. Hoja po otokih je dovoljena zgolj po označenih poteh. Kopanje je dovoljeno povsod razen v zaščitenih conah. V park je prepovedano vnašati strelno orožje in podvodne puške.

Vstopnico je možno kupiti na recepcijah parka, v spletni prodaji ali od pooblaščenih oseb v parku samem. Vstopnica kupljena izven meja parka velja 15 dni od izbranega datuma obiska, v spleti trgovini pa 7 dni (dnevna vstopnica velja samo en dan, a park lahko obiščemo znotraj navedenih okvirov).

NP Mljet

Nacionalni park Mljet obsega zahodni del otoka Mljet in 500m morski pas ob obali. Meja parka na vzhodni strani je zaliv Tetinica na severu in rt Tojsti na jugu. Plovba v področju parka je omejena. V Malem jezeru je dovoljena plovba zgolj za plovila na vesla. V velikem jezeru in kanalu Soline je dovoljena le plovba službenih plovil parka in domačinom. Privez plovil in sidranje je dovoljeno le na za to označenih mestih. Hitrost plovbe v kanalu Soline in Veliko jezero je 5 vozlov. Kopanje je dovoljeno povsod razen v pristaniščih. Ribolov je prepovedan. Za park je potrebno kupiti vstopnico. Nakup je možen preko spletne prodaje, v recepcijah parka ali direktno od pooblaščenih oseb v parku, ki vstopnino pobirajo po sidriščih.

NP Brijuni

Plovba v akvatoriju nacionalnega parka Brijuni je omejena. Dovoljeno je le vplutje v luko na otoku Veli Brijun in v zaliv Sv. Nikola na otoku Mali Brijun. Po vplutju v luko se je obvezno prijaviti v recepciji hotela. Vstopnica za plovila do 14.99 vključuje vstopnino za 5 oseb, do 24.99 m pa 15 oseb. Za ostale je potrebno kupiti dodatno vstopnico. Vstopnica velja za bivanje v parku do 24 ur.

PP Telašćica

Naravni park Telaščica je na jugu Dugega otoka. Plovba v področju je regulirana. Hitrost gibanja na področju, ki ga povezuje črta od  rta Pod Poljica do rt Gubac in vse do konca zaliva Telaščica je omejena na 10 vozlov. Na področju zalivov, kjer je dovoljeno sidranje (Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo polje, Pasjak in Jaz) je hitrost plovbe omejena na 5 vozlov. Prepovedan je lov s podvodno puško. Samostojno potapljanje je dovoljeno le na področjih otokov Garmenjak Veliki, Garmenjak Mali, Korotan in Podusobine). V parku se lahko sprehajamo le po označenih poteh. Prepovedano je kajenje in prižiganje ognja.

Cena vstopnine je odvisna od dolžine plovila. Nakup karte izven parka je 10% cenejši.

PP Lastovsko otočje

Naravni park Lastovo zajema skupno kar 44 otokov, otočkov in grebenov. Največji je otok Lastovo, na zahodu sta Prežba in Mrčara, 13 pa otokov na severovzhodu otoka Lastovo, ki se imenujejo Lasovnjaci ali Lastovci. Na področju parka imajo lahko stalni privez za plovilo le domačini in službena plovila parka. Začasni privez je dovoljen le na za to označenih priveznih mestih in sidriščih. Za plovbo po parku je potrebno plačilo vstopnine. 

Že nekaj let se govori o ladjah, ki bodo po oceanih plule brez človeške posadke, upravljali pa jih bodo daljinsko iz nadzornega centra. Do sedaj se je o tem veliko le govorilo, večjih premikov na tem področju pa nismo zasledili.

Včeraj je japonsko podjetje Nippon Yusen K.K. objavilo novico, da bodo leta 2019 na plovbo poslali prvo ladjo, ki jo bodo upravljali daljinsko. Eno izmed svojih ladij za prevoz kontejnerjev bodo do leta 2019 usposobili za popolnoma avtonomno plovbo brez posadke. Prva plovba bo po planu iz Japonske proti severni Ameriki preko Pacifika. Pri prvem poizkusu bo na krovu še vedno človeška posadka, ki bo ves čas v pripravljenosti, če bo kateri izmed sistemov odpovedal.

Japonci niso edini, ki si želijo floto svojih ladij posodobiti z daljinskim upravljanjem in na ta način zmanjšati stroške plovbe. Z uvedbo sodobnih računalniških sistemov želijo ladjarji zmanjšati možnosti za človeške napake, ki so v večini razlog za pomorske nesreče.

V istem letu namerava prvo daljinsko vodeno ladjo poslati na plovbo tudi norveško podjetje Yara, ki izdeluje umetna gnojila. Le leto kasneje planirajo ladjo izpopolniti na način, da bo sposobna pluti popolnoma avtonomno, brez daljinskega vodenja. Ladja z imenom Yara Birkeland bo poleg avtonomnosti tudi prva ladja, ki bo tovor prevažala brez emisij toplogrednih plinov. V celoti jo bo poganjala le elektrika. Plula bo na relaciji med  mestom Porsgrunn, kjer je tovarna in mestoma Brevik in Larvik, ki sta oddaljena 14 oziroma 26 km. Z uporabo ladje bodo letno nadomestili kar 40.000 kamionskih prevozov na omenjenih relacijah.

Ste letos doživeli enkratno navtično poletje, zmagali na eni izmed regat, ali pa zgolj preživeli družinski dopust na plovilu?

Če ste, potem je sigurno za to zaslužen tudi skipper, ki je poskrbel za varno in zabavno plovbo. Njegovo dobro delo lahko nagradite in ga nominirate za Skipperja leta 2017 na tej povezavi.

O izboru

Letošnje leto bomo v Sloveniji dobili že petega Skipperja leta. Vsakoletni izbor je namenjen, da nagradimo trud oseb, ki skrbijo za varno, zanimivo in zabavno plovbo ter njihovo dobro opravljeno delo približamo slovenski javnosti. Kandidate za Skipperja leta lahko nominira vsakdo. Kandidat se lahko nominira tudi sam. Če ste mnenja, da si nekdo zasluži laskavi naziv in lahko s svojimi dejanji to potrdi, potem ga enostavno nominirajte za Skipperja leta na tej povezavi.

Že v lanskoletnem izboru smo uvedli nov kriterij za izbor zmagovalca. Poleg števila glasov, ki jih je prejel posamezen nominiranec smo upoštevali tudi število preplutih navtičnih milj, število oseb, ki so plule z njim in koliko dni v letu je plul. Ta kriterij bo letos še nekoliko bolj pomemben. Prinesel bo kar polovico skupnih točk. O drugi polovici pa boste vsekakor odločali vi, ki boste glasovali za svojega favorita.

Nominacija bodo možne vse do pričetka finalnega izbora. A ne odlašajte. Za vašega kandidata lahko glasujete vsak dan. Nominirajte ga takoj na tej povezavi, ter obvestite svoje prijatelje, da glasujejo zanj.

Nominacije in predizbor bo letos potekal vse do 23.10.2017 do 24.00 ure. Nominacije po tem datumu ne bodo več možne. V finale se bo uvrstilo 10 nominirancev, ki bodo prejeli največ glasov.

Slavnostna podelitev nagrade

Slavnostni dogodek s podelitvijo nagrade Skipper Leta 2017 bo 16.11.2017 ob 19.00 uri v Ljubljani. Kot vsako leto bomo tudi letos podelili bogate nagrade zmagovalcu izbora in vsem finalistom. Podelitvi pa bo sledil še zabavni del z bogato morsko kulinariko in primorskim vinom.

Sponzorji izbora 2017

Ta konec tedna, med 25. 8. in 27. 8., bo v zalivu pred Izolo spet moč videti pisana jadra, ki bodo v želji biti kar se da najboljša, lovila pravi veter. Že enajstič zapovrstjo se bo namreč v organizaciji Val navtike in Športnega društva GoSailing odvijala Regata za pokal Val navtika, ki bo na morju tudi tokrat združila jadralske navdušence in spomnila vse morske navdušence, da se poletje počasi poslavlja, začenja pa se obdobje regat. Regata ORC in OPEN sta enodnevni, vključeni v serijo slovenskega pokala, medtem ko bodo jadralcem Seascape18 postregli z dvema jadralskima dnevoma.

Regata se odvija v času, ko si po večinoma že končanih dopustih želimo izmenjati informacije o še »vročih« morskih dogodivščinah z jadralskimi prijatelji, zato bodo organizatorji poskrbeli tudi za pester družabni del na kopnem.

V soboto, 26.8., ob 19-ih, bo poleg podelitve pokalov najboljšim posadkam in žrebanja nagrad, trgovina Sailing Point v Marini Izola praznovala tudi drugo obletnico otvoritve poslovne enote. Nazdravili pa boste še odličnim jadralnim rezultatom - bronasti medalji Tine in Veronike iz svetovnega prvenstva, ki sta jo naši dekleti osvojili v razredu 470, ter osvojitvi naslova svetovnih prvakov v razredu RC44.

Razprite jadra na Pokalu Val navtika!

Razpis, program in prijavnica v priponki, sicer pa tudi na spletni strani www.val-navtika.net

Program POKAL VAL NAVTIKA 2017

Izola, petek, 25.8.2017

Prostori marine Izole - dvorana Amfora

18:00 - 21:00  Zbiranje prijav v dvorani Amfora, prevzem darilnih vrečk
                      Otvoritev regate in srečanje prijavljenih ekip s pogostitvijo - Degustacija

                      odličnih vin iz Kleti Goriška Brda ter suhomesnatih dobrot

Izola, sobota, 26.8.2017

Prostori marine Izole - dvorana Amfora

08:00 - 09:30  Zbiranje zadnjih prijav v dvorani Amfora

                      Zajtrk z dobrotami Ljubljanskih mlekarn
10:00  Sestanek krmarjev
12:00  Start regate (pogostitev jadralcev s sladoledi Maxim na regatnem polju)
17:00  Zaključek regate (časovna omejitev za prihod jadrnic)

Terasa Marine Izola (pred trgovino Sailing point)

19:00  Pijača dobrodošlice
          Pogostitev tekmovalcev (catering) in razglasitev rezultatov Open in ORC (»welcome ice-cream«)  
20:00  Party z žrebanjem nagrad posadkam

Izola, nedelja, 27.8.2017    

Prostori marine Izole - dvorana Amfora

08:00  Zajtrk z dobrotami Ljubljanskih mlekarn
09:00  Sestanek krmarjev
11:00  Start regate (pogostitev jadralcev s sladoledi Maxim na regatnem polju)
16:00  Zaključek regate (časovna omejitev za prihod jadrnic)
17:00  Pogostitev in razglasitev rezultatov za Seascape18

V nedeljo 20.8.2017, sta dva mlada Slovenca z majhnim gumenjakom izplula iz kraja Ribarica pri Karlobagu.

Ker je v popoldanskem času na Jadranu pihala močna burja, je morjeplovca na gumenjaku začelo odnašati na odprto morje in naprej proti obali otoka Pag. Plovilo Luške kapitanije Senj je nemudoma izplulo proti lokaciji, kjer naj bi se fanta nahajala. Ker je takrat v bližini plul trajekt Jadrolinije, so ga vključili v reševalno akcijo. Zaradi nevarnosti, da ju odnese na skale otoka Pag, so angažirali še letalo Obalne straže in Prostovoljno gasilsko društvo Metajna, ki je čakalo na obali otoka Pag. Ob 18.44 uri so gasilci sporočili, da so fanta prestregli v zalivu med krajem Triluke in Male luke na otoku Pag. Oba sta bila nepoškodovana a vidno pretresena.

Med vikendom so potekale reševalne akcije tudi na drugih področjih Jadrana. V soboto so reševali nemškega državljana. Okrog 16.00 ure je s 4 m gumenjakom izplul iz kampa na otoku Murter. Plul je proti zahodu, proti otokoma Prišnjak in Maslinjak. Ker se po več urah ni vrnil, je žena poklicala na pomoč. V reševalno akcijo so vključili več službenih plovil in o pogrešanem obvestili vsa plovila, ki so plula v bližini. Ob 23.00 uri so akcijo zaradi slabega vremena ustavili. Preko noči so pripravili nov plan iskanja in ga pričeli izvajati ob 5.10 uri. Delavci Luške kapitanije Šibenik so ga ob 6.45 uri našli na otoku Smokvica Vela na Kornatih. Nemec je bil podhlajen a nepoškodovan. S službenim plovilom so ga odpeljali na Murter, kjer ga je oskrbela medicinska ekipa.

Prav tako v soboto je prišlo do težke pomorske nesreče pred luko Vrsar. Dva tuja državljana sta trčila z vodnimi skuterji. Oba sta utrpela težje telesne poškodbe. Takoj po nesreči so oba odvlekli na obalo, kjer jih je prevzela ekipa medicinske pomoči.

V francoskem Quiberonu se je začelo evropsko prvenstvo v razredu 29er, kjer se bo danes, jutri in v četrtek zvrstilo 10 kvalifikacijskih plovov, nato pa od petka do nedelje 10 finalnih. 

180 posadk je razdeljenih v 4 skupine, Slovenijo pa zastopata posadki Rok Verderber in Klemen Semelbauer ter Matej Potokar in Žiga Mrak Kneževič. Obema slovenskima posadkama se je prvi današnji plov ponesrečil in sta bili zaradi prehitrega štarta diskvalificirani, v drugem plovu pa sta Matej Potokar in Žiga Mrak Kneževič dosegla 11. mesto ter sta skupno po prvem dnevu na 108. mestu, Rok Verderber in Klemen Semelbauer pa sta bila v drugem plovu 13. in sta trenutno skupno na 113. mestu.

Romeo Podlogar, JZS.si

Danes se je na Madžarskem na jezeru Balaton začelo mladinsko svetovno prvenstvo za jadralce do 23 let v razredu finn, Finn Silver Cup 2017.

V odlični konkurenci je 50 mladih finnašev iz 21 držav, Slovenijo zastopata nastopata brata Jan in Liam Orel, oba iz jadralnega kluba Jadro Koper. Jan Orel je v razredu finn začel tekmovati lansko leto, letos pa se mu je pridružil mlajši brat Liam, ki je doslej odlično jadral v razredih optimist, laser in na deski, sedaj pa po le nekaj mesecih treninga prvič nastopa v razredu finn.  Na tem mladinskem svetovnem prvenstvu se bosta pomerila v konkurenci z jadralci z olimpijskih iger Rio 2016 ter z nekaterimi najboljšimi z evropskih in svetovnih prvenstev v članski konkurenci. Favoriti na regati so lanskoletni zmagovalec Nemec Phillip Kasüske, evropski prvak U23, Britanec Henry Wetherell, ter Rus Arkadiy Kistanov, ki letos zadnjič tekmuje med mladinci. Do nedelje, 27. avgusta, je predvidenih trinajst plovov, ki bodo odločili, kdo bo mladinski prvak, napoved vetra pa za ta teden kaže postopno upadanje.

Romeo Podlogar, JZS.si

Drugi dan svetovnega prvenstva v razredu laser radial v Medembliku na Nizozemskem je minil v znamenju 6-8 vozlov močnega šibkega vetra.

V konkurenci deklet v tem olimpijskem jadralnem razredu je v rumeni majice vodilne danes jadrala Kim Pletikos, ki pa se ji v prvem plovu žal ni izšlo po načrtih in ga je zaključila na 29. mestu, v drugem pa je jadrala veliko bolje in bila štirinajsta. V skupnem seštevku ostaja na odličnem petem mestu v konkurenci stotih najboljših jadralk na svetu. Vodstvo je prevzela Belgijka Evi Van Acker, sicer četrta iz lanskoletnih olimpijskih iger. V moški konkurenci je od Slovencev danes najbolje jadral Maks Vrščaj, sicer evropski podprvak v tem razredu iz leta 2014. Maks je z današnjim 24. in 10. mestom napredoval na skupno 12. mesto. Aktualni svetovni podprvak Nik Pletikos je z današnjima 41. in 12. mestom trenutno triindvajseti. Tretji slovenski predstavnik Toni Vrščaj pa je po drugem tekmovalnem dnevu na 43. mestu.

Romeo Podlogar, JZS.si

Viharno sidro je ena izmed naprav na plovilu, ki jo je pametno imeti a si želimo, da je ne bomo nikoli uporabili.

Običajno prevladuje mnenje, da je viharno sidro uporabno le za tiste, ki plujejo preko oceana, a temu ni tako. Viharno sidro je zelo uporabno tudi kadar plujemo v notranjih vodah.

Kaj je viharno sidro?

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro - deli

Viharno sidro je naprava s katero plovila ne zasidramo temveč nam ga pomaga stabilizirati. Je v obliki manjšega padala ali konusne vreče, ki v vodi povzroča velik upor. Ločimo dva tipa. En je namenjen pritrjevanju na premcu plovila, je v obliki padala in ima dodatno utež in dve plovki. Privežemo ga na premec plovila z eno vrvjo. Angleško ime zanj je »sea anchor«. Drugi tip sidra je namenjen privezovanju na krmo. Je v obliki konusne vreče in je običajno privezan z dvema vrvema. Angleško ime zanj je »drogue«.

Kako in kdaj uporabljamo viharno sidro

Nevihtna sidra so namenjena uporabi v ekstremnih pogojih. Njihova naloga je da:

• upočasnijo plovilo,
• ga držijo čim bolj na mestu,
• preprečujejo, da se obrne bočno v veter in
• omogočajo spremembo smeri plovila.

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro oblike padala je namenjeno držanju premca plovila v veter in zmanjšanju hitrosti zanosa. Privežemo ga na eno izmed bitev na premcu. Uporabljamo ga, kadar izgubimo manevrske sposobnosti plovila (odpoved motorja, strgana jadra,…). Plovilo brez pogona se bo v močnem vetru in valovih vedno obrnilo bočno glede na smer vetra. Zaradi velike površine boka ga bo relativno hitro zanašalo v smeri vetra. Če plujemo v notranjih vodah, obstaja nevarnost, da nas odnese proti obali. Z zmanjšanjem hitrosti bočnega zanosa, si kupimo dragocen čas za pravilno ukrepanje, popravilo motorja ali čakanje na reševalce. Druga nevarnost so valovi. Ko smo obrnjeni bočno, nas bodo močno zibali in zlahka nas prevrnejo. Viharno sidro bo držalo premec plovila obrnjen proti vetru. Plovilo bo bolj stabilno, bivanje na plovilu bolj varno, posadka manj izčrpana. Viharno sidro v obliki padala zmanjša hitrost gibanja plovila na 0-2 vozla.

Deli viharnega sidra:

1. smer vetra
2. plavajoča boja za dvigovanje sidra
3. plavajoča vrv
4. plavajoča boja ali plavajoča vreča viharnega sidra za dvigovanje sidra
5. viharno sidro v obliki padala
6. utež ali veriga
7. vrv za privez na plovilo
8. utež

Viharno sidro oblike padala lahko v nuji uporabimo tudi pri plovbi v visokih valovih. V tem primeru, ga namestimo na krmi plovila. Zmanjševalo bo hitrost pri plovbi po valu navzdol in preprečilo izgubo krmila. 

Uporaba viharnega sidra srečamo tudi v nenevarnih situacijah. Ribiči ga uporabljajo za zmanjšanje zanosa plovila zaradi vetra. Pogosto ga namestijo na bok plovila. Plovilo je še vedno obrnjeno bočno v veter in valove, zmanjšana je le hitrost zanosa. Na ta način lahko na plovilo namestijo več ribiških palic po celotni dolžini plovila.

Viharno sidro konusne oblike

Viharno sidro v obliki konusa

Viharno sidro konusne oblike ima nekoliko drugačne lastnosti. Običajno jih namestimo na krmo plovila in so namenjeni predvsem zmanjševanju hitrosti plovila pri plovbi navzdol po valu (zmanjša hitrost plovbe na 4-6 vozlov). Zaradi povečanega upora zadržujejo krmo plovila in zmanjšajo možnost, da bi pri plovbi po valu navzdol krma prehitela premec. Zmanjšuje tudi sile na krmilo in tako možnost, da ga izgubimo. To sidro je uporabno vedno, kadar še imamo kontrolo nad plovilom a je stabilnost težko zagotoviti. Tak primer je tudi pri motornih plovilih, ko odpove glavni motor in plujemo s pomožnim, katerega moč ne zadostuje za zanesljivo krmiljenje. Konusno viharno sidro nam bo pomagalo vzdrževati smer plovila. Ker je to sidro na krmo običajno pritrjeno z dvema vrvema, ga lahko uporabljamo tudi kot nadomestni krmilni sistem. S skrajševanjem vrvi na eni strani krme, se bo upor na tisti strani plovila povečal in plovilo bo začelo spreminjati smer.

Obvezno

Pri nakupu viharnega sidra moramo upoštevati velikost, obliko in težo našega plovila ter vremenske razmere v katerih pričakujemo, da bo viharno sidro učinkovito. Dober posvet s strokovnjakom ne bo odveč.

Še nasvet

Nevihtno sidro je ena izmed naprav na plovilu, katere uporabo je pred dejansko rabo, pametno trenirati. Primerjamo jo lahko z uporabo reševalnega jopiča, reševanje človeka v morju ali uporabe signalnih raket ali bakel. Če uporabe ne treniramo, bo verjetnost, da bomo napravo pravilno uporabili, ko jo bomo nujno rabili, zelo majhna.