Nasveti za varno sidranje 2. del - sidranje z več sidri

Podrobnosti: Objavljeno: 06 Julij 2016

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

V preteklem članku (na tej povezavi) smo že napisali nekaj nasvetov za varno in zanesljivo sidranje z uporabo enega sidra, tokrat pa se bomo posvetili tehnikam sidranja z dvema sidroma ali sidrom in vrvjo.

1. Sidranje in privez krme na obalo

V številnih sidriščih na Jadranu je običajno premalo prostora za sidranje večjega števila plovil. Če za sidranje uporabimo samo sidro, bomo okrog njega potrebovali velik prostor po katerem se bomo premikali zaradi spremembe smeri vetra. Plovila bodo sicer vsa spremenila svojo lego, vendar ne hkrati. Če v sidrišču vlada brezvetrje, potem bodo plovila krožila okrog svojih sider neenakomerno, kar povečuje možnost trka plovil. Podobna situacija je tudi pri sidranju v majhnih in ozkih zalivih, ko se lahko zaradi spremembe smeri vetra preveč približamo obali. Tretja situacija, ki nas bo prisilila v privez plovila na obalo ali sidranje z dodatnim sidrom, bo takrat, ko se bomo hoteli zasidrati v zalivu, kjer so že druga plovila, ki so privezana tudi na obalo. Pravilo "Kdor prej pride, prej melje."

Ko priplujemo v zaliv v katerem se nameravamo zasidrati in krmo privezati na obalo, si moramo najprej poiskati primerno mesto. Preveriti moramo globine, kjer bomo spustili sidro, koliko sidrne verige ali vrvi bomo morali spustiti, kolikšna je globina pri obali, kjer bo krma plovila in kateri so primerni objekti za privez krme plovila na obalo. Ker je v številnih državah prepovedan privez plovila na drevesa (nap. Hrvaška), moramo najti druga primerna mesta. Na obali bomo vedno našli skale ali izbokline v skalah, kamor se lahko privežemo. Pomagamo si lahko tudi z manjšim sidrom, ki ga zagozdimo med skale na obali.

Pri izbiri mesta za ta način priveza moramo upoštevati še dva pomembna dejavnika:

1. plovilo privežemo čim bolj pravokotno na obalo
2. izogibati se moramo mestom, kjer lahko v plovilo piha bočni veter ali pa nas zajame bočno valovanje

Ko najdemo primerno mesto, se zasidramo. Ne pozabimo preverit, če je sidro prijelo. Šele nato krmo plovila privežemo z vrvjo na obalo. Pri privezovanju vrv ne smemo preveč napeti. Da bi sidro dobro držalo, mora biti čim več verige na morskem dnu. Zato vrv napnemo le toliko, da se veriga rahlo usloči. Kljub temu, da smo privezani v dveh točkah, se moramo zavedati, da se bo plovilo še vedno premikalo. Premiki bodo majhni in le v smeri levo in desno naprej-nazaj pa le toliko kolikor dopušča nenapeta veriga. Bočne premike lahko dodatno zmanjšamo s privezom dodatne vrvi na krmi plovila. Bolj kot bosta priveza na obali razmaknjena, manjši bodo premiki plovila.

Dodaten nasvet:
Pri privezovanju vrvi na skale, ne pozabimo, da moramo z vrvjo dvakrat obkrožiti privezno mesto. S tem bomo zmanjšali drsenje vrvi in preprečili, da bi se vrv na ostrih robovih pretrgala. Prav tako se zveča trenje in zmanjša sila, ki zateguje vozel.

2. Sidranje z dvema sidroma (premec + krma)

Sidranje z dvema sidroma je zelo podobno sidranju s privezom krme na obalo, le da smo nekoliko bolj fleksibilni glede izbire prostora. Sidramo lahko dlje od obale in ni potrebno iskati primernega mesta za privez na obali. Način je primeren za sidranje v sidriščih z malo prostora, ni pa primeren za mesta, kjer nas lahko pričakujemo močnejše bočne vetrovi ali valove. Poskrbeti moramo tudi za dovolj dolge sidrne verige oziroma vrvi.

Ko si v zalivu poiščemo primerno mesto za sidranje, preverimo tudi globine na katerih bomo vrgli sidra. Najprej zasidramo sidro na premcu plovila. To pomeni, da spustimo sidro, dovolj dolgo verigo ali vrv in preverimo, če se je sidro vkopalo in drži plovilo. Nato se s počasno vzvratno plovbo in spuščanjem dodatne sidrne verige, pomikamo vzvratno proti poziciji, kjer bomo spustili krmno sidro. Sidro spustimo in sidrno verigo in se s počasno plovbo naprej, pomaknemo proti poziciji, kjer bo plovilo zasidrano. Istočasno skrajšujemo sidrno verigo na premcu plovila. Preverimo, če se je sidro na krmi vkopalo in drži plovilo.

3. Sidranje z dvema sidroma na premcu v "V"

Sidranje z dvema sidroma v obliki črke v je izjemno primerno za sidrišča, kjer sidro na morskem dnu slabše drži, kjer je malo prostora ali kadar pričakujemo spremembo vremena. Gre za klasičen način sidranja z dvema sidroma, kjer sta obe pritrjeni na plovilo na premcu. Ko je plovilo zasidrano, naj bo kot med verigama med 45° in 90°.

Ko najdemo primerno mesto za sidranje spustimo prvo sidro. S počasno vzvratno plovbo v smeri z vetrom, spuščamo sidrno verigo do primerne dolžine ter preverimo, če je sidro prijelo. Nato s plovbo v veter in na primerni razdalji desno ali levov od prvega sidra, zaplujemo do iste višine, kot smo spustili prvo. Spustimo drugo sidro, enako dolžino sidrne verige kor pri prvem sidru, ter z vzvratno plovbo preverimo, če je sidro prijelo. Dolžini obeh sidrnih verig ali vrvi še enkrat prilagodimo.

V primeru spremembe smeri vetra ali morskega toka bomo morali prilagoditi dolžini sidrnih verig ali pa celo ponovno sidrati. Kljub tej slabosti, pa ima ta način tudi dve pomembni prednosti. Zelo zmanjša potreben prostor za sidranje in v dnu kjer sidro slabo drži, se sila porazdeli na dve sidri. A zapomnimo si, vedno bo eno sidro nekoliko bolj obremenjeno kot drugo.