Zadnje iz eTrgovine

2,890.00€

Novost: BlueCell 460Ah 12V

Slovenska blagovna znamka litijevih baterij BlueCell je predstavila najnovejšo baterijo z neverjetno kapaciteto 460 Ah pri napetosti 12,8 V oziroma 5888 Wh.

Nova litijeva baterija BlueCell 460 AH 12,8 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne energije na plovilu. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standarne velikosti 522x238x217 mm, ki je ekvivalentna svinčenim baterijam s kapaciteto okrog 200 Ah. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 5 svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša vsega 40 kg in nadomesti 250 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.

Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan čez 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali kar pet let in pol. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.

Nadzor nad porabo

Baterija BlueCell 460 Ah je na voljo z vmesnikom BlueTooth, ki omogoča povezavo z mobilnim telefonom. S pomočjo nameščene aplikacije lahko spremljamo številne parametre na bateriji, kot so:

  • trenutna napolnjenost baterije v odstotkih,
  • tok praznjenja ali polnjenja,
  • napetost na bateriji in posameznih celicah,
  • temperatura baterije,
  • število ciklov (kolikokrat smo baterijo izpraznili preko 70 %),
  • zgodovino polnjenja, praznjenja in preostale kapacitete,
  • …..

Tehnični podatki:

  • Nazivna kapaciteta: 460 Ah
  • Uporabna kapaciteta: 460 Ah
  • Nazivna energija: 5888 Wh
  • Uporabna energija: 5888 Wh
  • Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
  • Teža: 40,3 kg
  • Tok praznjenja (max): 200 A
  • Tok polnjenja (max): 200 A
  • Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
  • Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
  • Napetost polnjenja: 14,6 +/-0,2V
  • Priključni terminal: M8
  • Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
  • Življenjska doba (ciklov): 6000+
  • Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
  • Garancija: 3 leta
BlueCell 460Ah 12,8V z BT

Zadnji video

Po nekajmesečnem premoru v Evropi sem spet na barki v Marini Rebak na Langkawiju v Maleziji. Barko je treba temeljito pripraviti, da ne bo težav čez Indijski ocean in Rdeče morje. Najprej je treba servisirati oba Yanmarja. Zamenjati je treba mo...
Ponedeljek 04 Dec 2023

Nov model Eden 590 je plovilo dolgo manj kot 6 m na njem pa je dovolj prostora za udobno namestitev celotne družine in še kakšnega gosta. Zaradi nove oblike premca se je močno povečala površina plovila. Poleg večje sončne ploščadi v premc...
Ponedeljek 04 Dec 2023

Program Zimskih sobot v mestu ponuja zanimive tematske oglede mesta, ki potekajo ob 9:30 uri v angleščini in ob 12:30 popoldne v hrvaščini. Vodenje poteka s strani strokovnih vodnikov Lidije Begić in Vesne Barišić. Po ogledu mesta s profesio...
Ponedeljek 04 Dec 2023

Na Kitajskem se je pretekli teden odvijalo - in danes zaključilo finalno dejanje zadnje regate svetovnega pokala za olimpijsko formulo kite, na katerem sta nastopila tudi naša Marina Vodišek in Toni Vodišek. Marina zaključuje na 13. mestu med ...
Nedelja 03 Dec 2023

Highfield Boats, vodilni proizvajalec aluminijastih plovil, je svoji napredni ponudbi Sport pravkar dodal dva osupljiva modela. Nova modela Sport 560 (SP560) in Sport 800 (SP800), ki sta bila predstavljena to jesen, ponosno razkazujeta svoj vrhuns...
Sobota 02 Dec 2023

V soboto se je zgodila težja pomorska nesreča v arhipelagu otoka Pag. Tričlanska posadka je v nevihtnem vremenu stala brez jambora in odpovedal je motor. V soboto ob 14.34 uri so v centru za usklajevanje iskanja in reševanja na morju v Reki pr...
Petek 01 Dec 2023

V objemu zimske čarobnosti se Dubrovnik vsako leto prelevi v pravljično destinacijo, ki vabi obiskovalce, da odkrijejo njegove lepote tudi pozimi. Deseta izvedba Dubrovniškega zimskega festivala je odličen recept kako lahko obmorsko mesto posta...
Četrtek 30 Nov 2023

Miran Tepeš, Grenlandija

Jugovzhodnik se je sredi dneva okrepil na trideset vozlov, prihod na Grenlandijo pa sta nam v torek, 27. junija, začinila megla in dež, da smo se morali zadnje milje pred prihodom v Paamiut orientirati predvsem po elektronski karti na tablici ter hkrati skozi meglo budno oprezati za ledenimi gorami in manjšimi kosi ledu. Slednjih je bilo ob obali kar dosti, prav tako pa tudi čeri in otočkov, med katerimi je vodila plovna pot proti pristanišču.

Morje se je med otoki umirilo, megla se je dvignila in pol ure pred pristankom je nehalo deževati, da smo se lahko nekoliko sprostili in se začeli veseliti Grenlandije in uspešnega prečenja Labradorskega morja. Pred vhodom v zaliv nas je pozdravila zarjavela in na čeri nasedla večja ribiška ladja, za katero v navtičnem vodniku piše, da označuje vhod v za otočki in griči skrito pristanišče in mestece. Objadrali smo še nekaj otočkov in v pristanišču iskali primerno mesto za privez ob obalo. Pred tovarno za predelavo rakov in rib je bila ob obalo privezana večja jadrnica in njihov kapitan nas je prijazno povabil, da Skokico lahko privežemo kar na njihov bok, saj na druga mesta ob obali pristajajo ribiške barke, ki tam oddajajo ulov.

Miran Tepeš, Grenlandija

Pred devetimi leti sva z Miletom z Islandije jadrala do vzhodne Grenlandije, a je bilo pred obalo preveč ledu in sva se morala tri milje pred Grenlandijo obrniti in odjadrati nazaj proti Evropi. Tokrat smo do Grenlandije prijadrali ob pravem času in s prave strani, da mi je uspelo stopiti na ta največji otok na svetu. Občutil sem veselje in olajšanje, z Gregorjem, Ivom in Robertom smo se objeli in zavriskali.

Kapitan jadrnice, na katero smo privezali Skokico, nam je povedal, da je pred nekaj leti samostojno in brez postanka jadral okoli obeh Amerik in za to potreboval okrog 300 dni. Da bi ta njegov dosežek veljal kot rekord, se na poti ni smel nikjer ustaviti, sidrati, uporabiti motorja in prejeti kakršnekoli zunanje pomoči. Hrano in pijačo je imel s seboj, na poti je lovil ribe in zbiral deževnico. Na ta način je prejadral tudi prelive med arktičnimi otoki Kanade, zato sem se z njim zapletel v malo bolj podroben pogovor o razmerah na severu.

Miran Tepeš, Grenlandija

Kaže, da je samostojnega jadralca zdaj nekoliko bolj srečala pamet, saj je postal kapitan raziskovalne jadrnice, na kateri dela deset znanstvenikov z različnih univerz na Danskem, v Kanadi in ZDA. Ti znanstveniki proučujejo sestavo in čistost morske vode ter snega in ledu z ledenikov, zdaj pa so z jadrnico na poti po Grenlandiji in na arktične otoke Kanade.

Kapitan nam je pozneje pokazal pot do policijske postaje v mestu, kjer moramo opraviti vstopne formalnosti za Grenlandijo. Policijska postaja je bila za danes že zaprta, zato smo urejanje formalnosti odložili do jutri in se sprehodili po pisanem, a zaspanem mestecu. Ljudi na mokrih cestah in ulicah skorajda ni bilo videti, lahko pa smo se prepričali, da je Grenlandija res zelena, le dreves in grmovja ni bilo videti, saj je narava tukaj za večje rastline prehladna.

Po štirih dneh in pol jadranja sem bil kar precej utrujen in po vrnitvi na barko me je vzela postelja. Zbudil sem se sredi noči, ki v bistvu ni bila noč, temveč le malo bolj mračen dan. Obul sem si športne copate in si privoščil daljši tek po stezah in gričih v zaledju mesteca. Spotoma sem videl potniško ladjo, ki je opolnoči pristala v Paamiutu in ki enkrat tedensko potuje do juga Grenlandije in nazaj ter povezuje grenlandska obalna naselja z glavnim mestom Nuukom. V pristanišču je bilo živahno.

Miran Tepeš, Grenlandija

V sredo smo na policiji štempljali naše potne liste, v dobro založeni trgovini nabavili hrano, Gregor in Robert sta napolnila tanke z vodo, potem pa smo se preselili še do bencinske črpalke in dotočili nafto. Z veseljem sem videl, da nafta na Grenlandiji stane le okrog 70 evrskih centov. Nafto potrebujemo tudi za ogrevanje barke in ker bencinske črpalke na Grenlandiji niso ravno za vsakim vogalom, sem se odločil, da bomo nafto poslej dotočili, kjer bo to mogoče in ne šele ko bodo tanki na barki skoraj prazni.

Sredi dneva smo izpluli iz pristanišča in v sončnem vremenu ter brezvetrju uživali v panoramski plovbi ob jugozahodni obali Grenlandije.

Po desetih urah plovbe in 51 miljah smo se zvečer ustavili na sidrišču Ravns Storo. Podobno smo v brezvetrju tudi v četrtek nadaljevali ob obali in več ur pluli mimo mogočnega ledenika Frederikshab Isblink, ki je v bistvu rokav osrednjega krovnega grenlandskega ledenika. Ledenik se s čelno moreno konča le nekaj kilometrov pred obalo, na obali pa so lepe plaže, ki bi jih bil vesel vsak turist, če bi bila temperatura vode in zraka tukaj vsaj za dvajset stopinj višja 😊.

Miran Tepeš, Grenlandija

Za sprehode, razglede in za nočno sidranje smo se vmes na poti na sever proti Nuuku ustavljali v zalivih na otokih in ob obali Grenlandije. Veliko je otokov in otočkov ob obali, vendar smo se držali bolj na odprtem, saj so bile moje elektronske navtične karte premalo natančne in so se otoki nahajali v sivih lisah, zato se med njimi pogosto nisem upal pluti. Na nekaterih otokih, ki so bili na označenem delu kart, pa smo se vendarle spotoma ustavljali se vzpenjali na hribe nad zalivi in uživali v čudovitih razgledih na grenlandske gore.

Na enem od otokov je Robert našel rogovje severnega jelena, Ivu pa je med pohodom postalo tako vroče, da se je okopal v mrzlem morju 😊.

Miran Tepeš, Grenlandija

V petek nas je po dveh dneh premora osrečil veter, da smo lahko tako, kot se za jadrnico spodobi prijadrali do Nuuka, zapluli mimo tovornega pristanišča in Skokico privezali ob vlačilec v stari mestni luki.

Naše druženje z Robertom in Ivom smo konec junija zaključili z večerjo v mornarskem hotelu nad pristaniščem, naslednji dan pa sta se Robert in Ivo od Skokice poslovila, na krovu pa sta se nama z Gregorjem začetek julija pridružila Katra in Miloš, nova sopotnika naslednje tri tedne na poti proti severu Grenlandije.

 

< Labradorsko morje   Nadaljevanje: 6.12.23

 

Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih
Proti soncu

Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval,

NAKUP

Z vetrom

Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj.

NAKUP

Veliki trije

Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean.

NAKUP

 

Miran Tepeš  
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna.

Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.

Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.

BlueCell

 

Besedilo in fotografije: Miran Tepeš

 

Sreda 29 Nov 2023

Vstopamo v obdobje, ko se mnogi zaljubljeni v vodne radosti sprašujejo: "Je zdaj res pravi čas za nakup plovila?" Odgovor je pritrdilen, saj obstaja več razlogov, ki naredijo to obdobje idealno za vse, ki si želijo lastnega plovila. In če vam ...
Sreda 29 Nov 2023

Stopamo v mesec december, čas čarobnosti, drobnih presenečenj in sladkih radosti. V tej pravljični sezoni se tudi v svetu navtične mode obeta posebno doživetje za najmlajše ljubitelje morja in pustolovščin. Sveti Miklavž, znan po svoji r...
Sreda 29 Nov 2023

Stran 1 od 554