Zadnje iz eTrgovine

24.99€

Jadranje za telebane je priročnik za jadralce začetnike in vse tiste, ki tega ne počno prav pogosto. V jasnem, jedrnatem, duhovitem in mestoma zbadljivem tonu so na humoren način predstavljene osnovne stvari o tem, kako se pripraviti na jadranje, kako na barki preživeti in se ob tem še dobro imeti.

Pisec se ne spušča v globinske opise in pojasnila, in vendar razkrije tudi nekaj trikov plovbe pod jadri za vse tiste, ki se niso rodili po jamborom ali vsaj kje v bližini.

Avtor besedila in večine fotografij, mag. Andrej Poglajen, se je pisanja lotil na osnovi dolgoletnih pohajkovanj po različnih morjih in piše zgolj na podlagi lastnih doživetij in izkušenj. Besedilo je v resnici nastajalo zelo dolgo, saj je priročnik nekakšen patchwork napotkov, ki jih je skozi leta pripravljal za prijatelje, za sopotnike na svojih potepanjih po morjih.

Iz uvoda:
Brez dvoma je bilo o jadralcih, jadrnicah in jadranju prelitega že celo morje črnila, posnetih nešteto najlepših fotografij, najboljših filmov in naslikanih na tisoče najboljših ilustracij in risb, pa vendar zelo težko najdeš priročnik ali vodnik, ki bi se povsem zemeljsko ukvarjal z najbolj navadnimi – zemeljskimi – stvarmi na barki. Na primer, kako se uporablja stranišče na barki, kaj je navidezni veter, kako prevzeti najeto barko, kako se zategne sidro, kako se kakšnemu »štriku« reče in čemu služi, zakaj štedilnik ne dela, kako nakupiti dovolj primerne hrane in pijače za avanturo, ali se akumulator polni …

Takim in podobnim temam, ki jih seveda nikdar ne zmanjka in se jim nedeljski kapitan ne more ogniti, se izogne večina piscev priročnikov in vodnikov. Ne vem, ali to storijo iz vzvišenosti ali enostavno pozabijo. Pa saj ni važno, ostaja zgolj dejstvo, da določenih stvari v omenjeni literaturi enostavno ne boš našel! No, in prav tem pozabljenim, nevrednim in nepomembnim rečem je namenjena pričujoča pisarija! Besedilo je namenjeno tistim, ki na jadrnico stopajo prvič, in tistim, ki to ne počno preveč pogosto in tako vmes vse ali skoraj vse pozabijo.

O knjigi:

  • Št. strani: 123
  • Vezava:
  • Format: 235 x 165 mm
  • Založba: Didakta
Andrej Poglajen: Jadranje za telebane

Zadnji video

Danes zjutraj, pravzaprav ponoči, ob 01:06 uri je Jean Le Cam na svoj krov sprejel brodolomca Kevina Escoffierja, ki je doživel brodolom. Svoje plovilo je zapustil ob 13.46 uri, naslednjih 11 ur pa je preživel v reševalnem splavu v neverjetnih pogojih. Vetrovi so pihali s hitrostjo preko 30 vozlov, valovi so merilo 5 m v višino, temperatura morja pa je znašala borih 7 C.

Ko si je opomogel na krovu Le Camove jadrnice se je oglasil svoji tehnični ekipi in organizatorju regate.

"Nerealno je kar se je zgodilo. Jadrnica je trčila v val pri hitrosti 27 vozlov. Slišal sem glasen pok a nisem prepoznal zvoka. Pogledal sem proti premcu. Bil je pravokotno na preostali del trupa. V sekundah se je napolnil z vodo. Voda je bila povsod. Krmarnica plovila se je potopila pod vodo, premec pa je bil obrnjen v zrak. Jadrnica se je prelomila na pol v predelu skladišča pred jamborom. Zagotavljam vam, da ne pretiravam. Kot med premcem in ostalim delom plovila je bil 90 stopinj.

Nisem imel časa, da bi naredil karkoli. Svoji ekipi sem uspel poslati sporočilo : Potapljam se. Ni šala. MAYDAY. Pognal sem se na krov jadrnice, oblekel reševalno obleko, kakor hitro sem mogel. Vonjal sem smrad. V notranjosti se je scvrla elektronika. V paniki sem pograbil telefon, da pošljem sporočilo. Hotel sem vzeti še torbo v kateri hranim najnujnejše stvari, a mi ni uspelo. Voda je prehitro vdirala v plovilo. Zagrabil sem reševalni splav. Voda v krmarnici je segala že do vrat.

Želel sem si, da bi lahko ostal dlje časa na jadrnici. Prehitro se je potapljala. Postal sem za trenutek in s splavom skočil v vodo.

Takoj sem se zavedal, da nisem rešen. Veter je pihal s hitrostjo 35 vozlov. Da sem rešen, sem spoznal šele ko sem zagledal Jeana. A problem je bil, kako se povzpeti na njegovo jadrnico. Spregovorila sva dve, tri besede. No vodi je bil kaos. Moral se je oddaljiti. Opazil sem, da ostaja v bližini. Nisem bil prepričan, da se bo vreme dovolj umirilo, da bo lahko izvedel manever. Bil je le dva metra od mene. Vrgel mi je vrv, a plovila ni mogel zaustaviti. Končno sem uspel zagrabiti eno izmed cevi na krmi in se povzpeti na krov. Valovi so merili preko 3,5 m. V takih pogojih se je težko dvigniti za 1,5 m v reševalni obleki. Resnično sem vesel, da sem v dobri psihični kondiciji. Garantiram vam, da to ni enostavno.

Ko sem bil na krovu z Jeanom, sva padla v objem.

Rekel mi je: "Prekleto, na krovu si." in jaz sem mu odgovoril: "Uničil sem tvojo dirko, jadral si odlično."

Jean mi je odgovoril: "Ni pomembno. Nazadnje sem bil jaz tisti, ki je Vincentu (Riou) pokvaril regato."

"V tem trenutku nisem več vedel kako naprej. Pogovoriti se morava z organizatorjem regate. Spal sem dve uri, počival in jedel. Vse sem naredil za jadrnico, kar sem mogel. Utrdil sem jo, naredil vse in ne obžalujem ničesar kar sem storil."

Intervju z jadralcem je izvedela medijska ekipa PRB.

Besedilo še ni lektorirano. Za morebitne napake se opravičujemo.

< Jadrnica PRB se je prelomila na pol   Nadaljevanje 02.12.2020
Torek 01 Dec 2020

PRB Kevin Escoffier, Vendee Globe

Ob 01.18 uri ponoči je kopenska ekipa PRB prejela veselo novico. Njihovega jadralca Kevina Escoffierja, ki je moral zapustiti svojo jadrnico in se vkrcati na rešilni splav, je rešil sotekmovalec Jean le Cam.

Jean le Cam je še enkrat dokazal, da je jadralec v pravem pomenu besede. Ne le da s svojimi jadralskimi sposobnostmi in znanjem navdušuje cel svet, pokazal je tudi, da je nesebičen in da je življenje sotekmovalcev, pa čeprav konkurentov, bistveno bolj pomembno kot uvrstitev na regati. Ko je slišal za težave na jadrnici PRB, je smer plovbe nemudoma spremenil proti zadnji znani lokaciji Escoffierja in se odpravil na reševanje.

Kako je potekalo reševanje

Escoffier je moral svojo jadrnico PRB zapustiti ob 13.46 uri zaradi vdora vode. Vkrcal se je na reševalni splav in oddal klic v sili. Nahajal se je 840 nmi jugozahodno od mesta Cape Town v Južni Afriki. EPIRB, ki ga je Escoffier aktiviral na jadrnici, je poslal zadnjo znano lokacijo plovila. Organizator regate je takoj po prejemu lokacije s pomočjo simulacije predvidel, kam bosta Escoffierja odnesla morski tok in veter. Organizator je lokacijo poslal Jeanu le Camu, ki je do lokacije priplul z zmanjšano hitrostjo. Žal na lokaciji ni našel ničesar. Zato je zaplul naprej proti jugovzhodu s hitrostjo okrog 1,5 vozla. Plul je s tretjo krajšavo na glavnem jadru in brez motorja. Nato je izginil z zaslona. V organizacijskem odboru regate so bili zaskrbljeni. Nato pa veselo presenečenje. Ob 1.06 uri (UTC) se je z jadrnice javil Jean le Cam. »On je v redu. Vse je dobro.« Da je uspešno rešil sotekmovalca, so videli tudi na kopnem. Jean le Cam ima v plovilu nameščeno videokamero. Ko je šel za delovno mizo, je v ozadju videti tudi Kevina v njegovi reševalni obleki.

Kaj se je dogajalo na južnem Atlantiku

Ko je Kevin prišel k sebi, je sporočil, kaj se je dejansko dogajalo na njegovi jadrnici. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti med 25 in 30 vozli. Valovi so dosegali višino 5 m. Plul je s hitrostjo skoraj 20 vozlov. Njegova jadrnica je pri tej hitrosti trčila s premcem navzdol v val in se dobesedno prelomila na pol. Imel je le nekaj sekund časa, da je pograbil svojo reševalno obleko in reševalni splav.

EPIRB se je aktiviral avtomatsko. Signal so preko sistema CROSS Griz Nez še isti trenutek prejeli v organizacijskem odboru v Les Sables d'Olonne. V tistem trenutku je bil najbližje Jean le Cam. Organizator ga je zaprosil, da se vključi v reševalno akcijo. Na njegovo lokacijo je priplul že ob 16.15 uri. Takoj sta vzpostavila vizualni in glasovni kontakt. Nemudoma se je lotil reševanja. Ker je na lokaciji pihal veter s hitrostjo 35 vozlov, je bilo več poskusov neuspešnih. Jean le Cam je obvestil organizatorja, ki je razširil reševalno akcijo in zaprosil še tri druge jadralce, da priskočijo na pomoč. Smer plovbe so nemudoma spremenili Boris Herrmann (Seaexplorer-Yacht Club de Monaco), Yannick Bestaven (Maître CoQ IV) in Sébastien Simon (ARKEA PAPREC). Organizator je pripravil reševalno akcijo. Trije jadralci so bili poslani na različne lokacije v obliki trikotnika. Podatki o poziciji EPIRB so bili slabi in niso oblikovali nobenega vzorca, zato niso vedeli njegove natančne pozicije.

Jean le Cam je med reševalno akcijo sporočil:

»Imel sem dobro pozicijo. Ko sem ga našel, sem mu povedal, da se takoj vrnem in da ni potrebe, da bi hitela. Plul sem le z glavnim jadrom in dvema skrajšavama. Veter je pihal s hitrostjo 30 do 32 vozlov. Morje je bilo podivjano. Manevriranje ni bilo enostavno. Vrnil sem se na lokacijo, kjer sem ga opazil, a ga ni več bilo tam. Iskal sem ga. Petkrat ali šestkrat sem se vrnil na lokacijo. To pomeni, da sem moral tudi tolikokrat prečiti. Ni bilo enostavno. Nisem ga več videl. Poklical sem organizatorja in povedal, da bom tam ostal do jutra, ker ga bom lažje našel podnevi. Ko sem bil na krovu, sem naenkrat opazil blisk. Žal je bil to le odsev, ki se je odbil z morske gladine. A bolj kot sem se bližal svetlobi, več sem je videl. Kako hitro v obupu človek preklopi v nerealnost. Jadrnico sem obrnil v veter. In takrat sem ga zagledal. Vprašal me je, ali se bom vrnil. Rekel sem, ne. Sedaj bova naredila to. Takrat se je jadrnica začela gibati nazaj in to prehitro. In je bil tam. Le dva metra za krmo. K sreči sem že prej pripravil rdečo reševalno vrv, ki je običajno na krmi. Vrgel sem jo proti njemu in k sreči jo je takoj ujel. Vrgel sem mu še reševalni obroč. Tudi tega je ujel. Potegnil sem ga k sebi in ujel se je za eno izmed prečk krmilnega sistema. In to je bilo to.«

Ko je Kevin Escoffier varno prišel na krov Jeana le Cama, je dejal:

»Se spomniš fotografij potapljajočih se ladij. No bilo je približno tako, samo huje. Jadrnica se je potopila v štirih sekundah, s premcem navzdol. Krma se je dvignila za 90 stopinj. Bil sem v krmarnici. Sklonil sem glavo. Prihajal je visok val. Imel sem čas, da pošljem eno sporočilo, preden je val uničil elektroniko. Bilo je noro. Jadrnica se je prelomila na pol. Videl sem že marsikaj, a to je bilo …«

Opomba:

V članku so nekatere različne informacije (dvojna, trojna skrajšava,...), ker informacije prihajajo v delih in se ponekod razlikujejo.

< Reševanje jadralca v teku   Kako je Escoffier preživel brodolom >

Foto: © Jean-Marie Liot/PRB

Torek 01 Dec 2020

Hrvaška z današnjim dnem zapira svoje meje. Prehod državne meje je prepovedan oziroma močno omejen.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
  • učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
  • pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
  • diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
  • osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
  • potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
  • pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

    1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
    2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 1. do 15. decembra 2020.

Torek 01 Dec 2020

Kevin Escoffier, ki je bil do danes na tretjem mestu, je sprožil klic v sili. V času nezgode je bil 550 nmi jugozahodno od mesta Cape Town v Južnoafriški republiki.

On 13:46 uri (UTC) je uspel poslati sporočilo svoji tehnični ekipi, da v njegovo plovilo vdira voda. Reševalna ekipa za pomoč na morju v sodelovanju z kopensko ekipo PRB in organizatorjem tekmovanja, pripravlja plan, kako rešiti jadralca. Jean le Cam, najbližji jadralec je že spremenil smer plovbe proti poziciji, ki jo je nazadnje javil Escoffier z njegovega plovila in sicer 40°55 stopinj južno in  9°18 vzhodno. Na lokacijo naj bi priplul okrog 16.00 ure.

Informacija 30.11.2020 ob 17.20

Jean le Cam je dosegel pozicijo Kevina Escoffierja. Kevin je v njegovem reševalnem splavu. Prižgal je motor in pripravlja reševanje jadralca. Na področju južnega oceana trenutno pihajo zahodniki s hitrostjo 25 vozlov valovi pa so visoki 5 m. Reševanje ne bo enostavno.

Zadnja informacija 30.11.2020 ob 19.30

Ob 19.30 je organizacijski odbor regate Vendee Globe prosil še dva jadralca, Borisa Herrmanna in Yannicka Bestavena, da odplujeta na pozicijo nesreče in pomagata reševati Kevina Escoffierja.

< Jadralci zapluli v pralni stroj   Jadrnica PRB se je prelomila na pol >

Foto: © Jean-Marie Liot/PRB

Ponedeljek 30 Nov 2020

Pokal Amerike se bo začel 6. marca 2021. Ekipe, ki se bodo udeležile tekmovanja, pospešeno trenirajo in testirajo svoja plovila.

Naslednje tekmovanje za Pokal Amerike bo spet premaknilo meje mogočega na področju jadranja. Do sedaj smo gledali visokozmogljive katamarane, ki so dobesedno leteli nad morsko gladino, v prihodnjem letu pa bodo to enotrupne jadrnice. Če smo še pred desetimi leti mislili, da lahko jadrnice na hidroklilih plujejo le v znanstvenofantastičnih filmih, je to danes realnost.

Ekipe trenutno trenirajo pred Aucklandom na Novi Zelandiji. Med 17. in 20. decembrom bo potekalo prvo tekmovanje Prada Christmas Race, na katerem se bodo ekipe spopadle med seboj. Regato bomo v celoti spremljali na naši spletni strani.

Kako hitro jadrajo jadrnice, si lahko ogledate na spodnjih videoposnetkih.

Emirates team New Zealand

Ineos Tem UK

Luna Rossa Prada Pirelli Team

American Magic

Ponedeljek 30 Nov 2020

Kitajska podmornica imenovana Fendouzhe se je v petek potopila v najgloblji del Tihega oceana v Marianski jarek, kjer globina morskega dna doseže skoraj 11.000 m.

Kitajska podmornica je dosegla morsko dno in se za nekaj trenutkov usedla na usedline na globini 10.909 m. Dosežek sicer ni rekorden, saj se je leta 2019 ameriška podmornica potopila še nekaj metrov globlje in dosegla globino 10.927 m.

Podmornica Fendouzhe je opremljena za podmorsko raziskovanje. Ima robotske roke za zbiranje bioloških vzorcev, posebne oči, ki delujejo na principu sonarja in zaznajo bližnje objekte in številne druge naprave. V tem mesecu testirajo sposobnosti podmornice. Izvedli bodo več potopov, na katerih bodo poskušali zbrati kar največ živih organizmov, ki živijo v teh tihih temnih krajih, kjer je pritisk kar 1.000 barov večji kot na zemeljski površini. Kljub temu so znanstveniki na dnu odkrili območja, kjer je presenetljivo veliko življenja. Večinoma gre za enocelične organizme, večjih živali pa je malo.

Podmornica Fendouzhe bo služila tudi kot model za razvoj novih kitajskih podmornic za raziskovanje najglobljih točk sveta. Seveda ni skrivnost, da se svetovna velesila spogleduje tudi z globokomorskim rudarjenjem.

Kot izjemen dosežek so kitajski znanstveniki iz globin v živo pošiljali posnetke morskega dna.

 

Ponedeljek 30 Nov 2020

Charlie Dalin - LinkedOut

Vodilni v regati plujejo v močnih zahodnikih, ki se počasi pomikajo proti vzhodu, proti južnoafriškemu mestu Cape Town in znamenitemu rtu Dobrega upanja. Charlie Dalin na jadrnici APIVIA, pluje z izjemnim tempom in prepričljivo vodi. Mimo rta Dobrega upanja bo verjetno zaplul že danes pozno popoldne.  

Pri plovbi južno od rta jih čaka presenečenje. Vreme postaja vse bolj hladno. Na vzhodni strani južne Afrike jih čaka močan tok Agulhas, ki teče ob zahodni obali iz severa proti jugu, veter pa bo predvidoma pihal v nasprotni smeri. Trenutno plujejo v vetrovih ki pihajo s hitrostmi med 25 in 35 vozli. Temperatura zraka je zgolj 7 stopinj, morja pa le 8. Valovi so visoki vse do 4 m in za jadralce je to prvo mrzlo in mokro jadranje, saj se valovi prelivajo preko krova plovil. Počutijo se kot v pralnem stroju.

Charlie Dalin - LinkedOut

Dalin, vodilni v regati, pluje bolj severno. Če se ne bo odločil za plovbo bolj proti jugu, se bo moral spopasti s tokom Agulhas, ki povzroča močno razburkano morje, veter pa piha v nasprotno smer iz katere prihajajo valovi. Na drugem mestu nekoliko počasneje pluje Thomas Ruyant. Počasnejši je, ker si je moral odrezati skoraj dva metra dolgo konico njegovega levega hidrokrila. V visokih valovih toka Aghulas vse moči hidrokrila ni možno izkoristiti. Zato bo to odlična prilika za Jeana Le Cama, katerega jadrnica nima hidrokril in možnost da nadomesti nekaj svojega zaostanka.

Večina vodilnih jadralcev pluje izjemno izenačeno. Vsi ki so že zapluli v zahodnike, so v zadnjih 24 urah prepluli med 370 pa vse do 410 nmi. Najhitrejši je bil Louis Burton na jadrnici Bureau Valle 2, ki je tako svoj zaostanek za vodilnim zmanjšal na vsega 335 nmi. Pluje najbolj južno, skoraj na 43 stopinj. Najbolj severno na 38 stopinj pluje Dalin, večina ostalih jadralcev pa med njima. Burton še vedno vztraja v smeri proti jugovzhodu, proti meji prepovedane plovbe, ki je postavljena na 45 vzporednik.  

< Favorit odstopil z letošnje Vendee Globe   Jadrnica PRB se je potopila >
Ponedeljek 30 Nov 2020

Blatic, samonapihljivi jopiči, Burin Boats

Samonapihljivi varnostni jopiči postajajo standard v navtiki. Ker so majhni in prilagodljivi, ne ovirajo življenja in dela na krovu med plovbo, so pa vedno pripravljeni, da rešijo življenje. Z novo pomorsko zakonodajo evropske države predpisujejo uporabo jopičev med plovbo na vseh hitrih plovilih (običajno plovila, ki presežejo hitrost plovbe 20 vozlov) ter priporočajo njihovo uporabo tudi na počasnejših plovilih ves čas plovbe.

Kako delujejo samonapihljivi varnostni jopiči

Samonapihljivi varnostni jopiči imajo vgrajen poseben sistem, ki napolni ergonomsko oblikovano blazino. Sistem je lahko ročni ali avtomatski. Ročnega sprožimo s potegom vrvice za proženje sistema, medtem ko se avtomatski sproži sam, ko je senzor več kot tri sekunde potopljen v vodo. Avtomatski sistem omogoča tudi ročno aktivacijo. Obe vrsti jopičev imata dodatno vgrajeno tudi cevko, skozi katero lahko jopič napihnemo sami, če bi sistem zatajil.

Letno vzdrževanje samonapihljivih jopičev

Blatic, samonapihljivi jopiči, Burin Boats

Samonapihljivi jopiči potrebujejo redno pregledovanje in vzdrževanje ne glede na to, ali so bili uporabljeni oziroma aktivirani ali ne. Letni pregled jopičev je smiselno prepustiti pooblaščenim serviserjem, lahko pa ga izvedemo tudi sami. Pregled izvedemo v naslednjih korakih:

  1. Opravimo vizualni pregled jopiča.
  2. Pregledamo odsevnike na jopiču.
  3. Preverimo delovanje piščalke.
  4. Skozi cevko ročno napihnemo jopič.
  5. Jopič pustimo napihnjen 24 ur na sobni temperaturi. Preverimo, ali je jopič ostal enako napihnjen, kot pred 24 urami.
  6. Spustimo zrak iz jopiča. Jopiča ne prepogibamo.
  7. Namestimo varnostno kapico na cevko.
  8. Iz sistema za napihovanje odstranimo jeklenko s CO2. Če je na vratu poškodovana ali vidimo luknjo, jo je treba zamenjati z novo.
  9. Stehtajte jeklenko s CO2. Teža naj ne odstopa za več kot +/-2 g od navedene teže. Če teža odstopa za več, nadomestite jeklenko z novo.
  10. Preverite varnostne zatiče na ventilu.
  11. Preverite sprožilni mehanizem
  12. Preverite rok uporabe jeklenke. Če bo kmalu potekel, kartušo nadomestite z novo.

 

Ponovna aktivacija po uporabi jopiča

Blatic, samonapihljivi jopiči, Burin Boats

Samonapihljivi varnostni jopiči niso namenjeni le enkratni uporabi. Uporabljamo jih lahko večkrat. Po vsaki uporabi jih je treba ponovno usposobiti za delovanje.

  1. Jopič po uporabi dobro izperite s sladko vodo in posušite.
  2. Odstranite staro – uporabljeno jeklenko CO2 in avtomatski vložek.
  3. Preverite, da ni potekel rok uporabe jeklenke CO2 in da le-ta ni preluknjana.
  4. Namestite novo jeklenko CO2 in nov avtomatski vložek.
  5. Preverite, ali so nameščeni zeleni varnostni zatiči.
  6. Če imate na varnostnem jopiču ventil Argus, potem preverite oba indikatorja. Če ste jeklenko in avtomatski vložek namestili pravilno, bosta oba zelene barve.
  7. Zložite varnostni jopič po navodilih proizvajalca in ga vložite v ogrodje jopiča.

 

Kontrola roka uporabe jeklenk CO2

Vse jeklenke s CO2 so označene z datumom roka uporaba. Za označevanje se uporabljajo večinoma trije različni sistemi označevanja.

  1. Oznaka MMYY

Štirimestna oznaka na prvih dveh mestih (MM) označuje mesec in na drugih dveh (YY) mestih leto zadnje uporabe jeklenke. Če je oznaka na primer 0723, pomeni, da je jeklenka uporabna do 07 meseca (julija) leta 2023. Do tega datuma jo lahko uporabljamo, nato pa jo je treba nadomestiti z novo.

  1. Oznaka YYDDD

Drug način zapisa, ki se pogosto uporablja pri oznakah jeklenk, oznaka leta (YY) in oznaka dneva (DDD), ko je bila jeklenka izdelana. Dnevi so šteti od prvega dneva leta, 1.1. je prvi dan. Če je oznaka na primer 2050, pomeni, da je bila jeklenka izdelana 50. dan leta 2020 oziroma 19. februarja leta 2020. Jeklenka ima življenjsko dobo 4 leta. Uporabljamo jo lahko do 19. 2. 2023.

  1. Oznaka MMMDD YYHCR

Ta oznaka je najlažje prepoznavna. Na primer Feb19 20HCR pomeni, da je bila jeklenka izdelana 19. 2. 2020.

Pomembno:

Jeklenke imajo življenjsko dobo 4 leta. Za rekreacijsko uporabo je priporočeno, da se zamenja najkasneje po treh letih od prve namestitve oziroma najkasneje pred potekom roka uporabe.

 

Samonapihljive jopiče blagovne znamke Baltic in vse nadomestne dele dobite pri slovenskem zastopniku Burin Boats, d. o. o., tel.: 01 436 30 60.

Nedelja 29 Nov 2020

Alex Thomson, Hugo Boss, Vendee Globe

Ali lahko na regati Vendee Globe nastopiš z 20 let staro jadrnico (29.11.2020 ob 12.00)

Na letošnji regati Vendee Globe nastopa tudi šest jadralk. Alexia Barrier nastopa na eni najstarejših jadrnic, ki so kdaj zaplule na tej regati.

Alexa Barrier pluje na jadrnici TSE- 4myplanet z zanimivo zgodovina. Jadrnica je bila zgrajena davnega lata 1998. Prvotno je nosila ime Penguin. Z njo je leta 2020 na regati Vendee Globe prvič zaplula okrog jadralka Catherine Chabaud. V času od prvega nastopa na regati je jadrnica že večkrat obplula svet. Alexa Barrier, ki trenutno pluje na regati je z jadrnico izjemno zadovoljna.

Alex Thomson, Hugo Boss, Vendee Globe

"Moja jadrnica je ena najstarejših v floti. Zgrajena je bila za Catherine Chabaud leta 1998. Hitrost plovbe moje jadrnice je vsaj 30% manjša od modernih jadrnic. Kljub temu mi uspeva in sem zadovoljna. Plovba je zahtevna. Še vedno ima vgrajene številne stare sisteme, ki so zahtevni za uporabo. Prav tako je na krovu zelo mokro, ker nimam nobene strehe. Včeraj sem zamašila odtok na krmi in izkoristila priložnost, da sem se lahko  prt minut kopala. Trenutno se počutim zelo dobro. Zapustila sem severno poloblo in področje Doldrums. Končno sem pričela normalno spati. Nabrati si moram moči, d abol lahko premagala področje visokega pritiska Sv. Helena, ki je že večkrat dokazala, da je strateško izjemno zahtevno za plovbo."

Charlie Dalin uspešno brani vodstvo

Thomas Ruyant, ki je plul nekoliko bolj severno kot Dalin, se mu je uspel nekoliko približati. Svoj zaostanek je zmanjšal za 50 nmi. Enako dobro jadra tudi Jea Le Cam na jadrnici Yes We Cam! Njegova ruta je najbolj severna. Kljub šibkejšim vetrovom pluje zelo hitro. Le nekaj mil za njim pa so še jadrnice PRB, Maitre CoqIV in Bureau Vallee 2.

Vsi plujejo v zahodnih vetrovih, ki dosegajo hitrosti dobrih 20 vozlov in omogočajo plovbo s hitrostmi med 17 in 20 vozli.

Favorit odstopil z letošnje Vendee Globe (28.11.2020 ob 18.00)

Britanski jadralec Alex Thomson, ki pluje na jadrnici Hugo Boss je žal moral odstopiti. Po okvari a nosilnih rebrih jadrnice je ostal še brez enega krmila. Popravilo žal ni možno. Thomson se je odločil, da svoj nastop konča. Pluje proti južnoafriškemu mestu Cape Townu.

Jadrnica Hugo Boss jadralca Alexa Thomsona je bila oblikovana, da pokaže vse svoje adute prav na področju rjovečih štirideset (Roaring Forties), žal svojih lastnosti ne bo mogla nikoli pokazati. Na začetku plovbe pod 40. vzporednikom, je Thomson ostal brez levega krmila. Žal ge ne mora popraviti, zato je zanj plovbe na letošnji regati konec.

Trenutno pluje na južnem Atlantiku. Do pristanišča v Južnoafriški republiki ga loči 1600 nmi. V soglasju z njegovo tehnično ekipo so se odločili, da regato opusti in poizkuša varno pluti proti pristanišči Cape Town. Alex Thomson je v svojem zadnjem spročilu, ki ga je poslal kot jadralec na regati Vendee Globe zapisal: Žal popravilo krmila ni možno. Zato smo morali sprejeti žalostno odločitev, da je to konec regate. Moja ekipa, moji partnerji in seveda jaz samo smo zelo razočarani. Prepričani smo bili, da bi šele sedaj moral pritii najbolj zanimiv del regate."

Težav Alexa Thomsona kar ni konec. Po dveh dnevih dela v podpalubju, ga sedaj čaka popravilo krmila.  (28.11.2020 ob 10.00)

Alex Thomson je pred 4 dnevi opazil razpoke na konstrukciji svojega plovila. Premčne prečne nosilce je moral ojačati z laminacijo, za katero je potreboval dva dni mirnega morja. Po uspešno opravljenem delu, pa se mu je včeraj zvečer poškodovalo eno izmed krmil.  Ob 19.00 uri je sporočil svoji tehnični ekipi, da ima poškodovano desno krmilo. Svetovali so mu, da to krmilo odklopi, da bo lahko krmaril le z levim krmilom. Trenutno pluje zgolj z enim krmilom. Ima nadzor nad plovilom in ni v nevarnosti. Tehnična ekipa na kopnem poizkuša ugotoviti, do kakšne poškodbe je prišlo. Več informacij bo na voljo tokom današnjega dne.

Alex Thomson, Hugo Boss, Vendee Globe

Charli Dalin (APIVIA), ki pluje na prvem mestu, je zjutraj sporočil:

"Zaradi vremenskih razmer sem bil prisiljen, da zaplujem bolj proti severu, stran od roba območja prepovedanega za plovbo (AEZ - Antarctic Exclusion Zone). Moja smer plovbe je nekoliko drugačna od mojih zasledovalcev. Plujem bolj proti severovzhodu. Veliko časa prebijem za pisalno mizo in pregledujem vremenske karte. Svojo plot plovbe spreminjam glede na vreme. V naslednjih dneh bomo imeli več vetra. Poiskati moramo najboljšo pot. Današnjo noč je bilo morje kar razburkano. Trenutno se malo umirja, a žal le malo. Plujem s hitrostjo 22-23 vozlov."

 

Simulacija napake na jadrnici Hugo Boss

 

< Ruyant izvedel operacijo na hidrokrilu   Jadralci zapluli v pralni stroj >

Foto: © Alex Thomson Racing, © Alexia Barrier / TSE - 4myPlanet

Sobota 28 Nov 2020

V nedeljo, 22. novembra, je iz Las Palmasa na Gran Canarii izplulo več kot 300 jadrnic na 2700 navtičnih milj dolgo plovbo preko Atlantskega oceana do Santa Lucije. Start je potekal v sončnem vremenu z 8 do 10 vozli vzhodnika.

Gre za najbolj množično oceansko regato na svetu, ki poteka vsak november vse od leta 1986. ARC se od večine drugih regat razlikuje po tem, da je regata namenjena prvenstveno jadrnicam za križarjenja ne pa regatnikom, čeprav so dobrodošli tudi ti; pravzaprav so na regati ARC dobrodošli vsi tipi jadrnic in večtrupcev dolžine najmanj 8,23 m (27') ter z najmanj dvočlansko posadko. Ker je regata prvenstveno namenjena potovalnim jadrnicam, so posadke, ki sodelujejo, običajno zelo raznolike, veliko je družin z otroki, pa tudi domači ljubljenčki niso redkost. V povprečju 12-metrska jadrnica za pot potrebuje 18 do 21 dni, rekord pa je 8 dni in 6 ur. Regata slovi po zelo bogatem spremljevalnem programu tako pred startom kot na cilju ter skrbi za varnost udeležencev. Postavljeni so natančni standardi glede varnostne opreme na jadrnicah, brez katere sodelovanje ni mogoče. Ravno zaradi skrbi za varnost je regata tako priljubljena, saj marsikateri kasnejši oceanski jadralec za svoje prvo prečkanje oceana izbere prav regato ARC.

Regata ima dve možni različici poti: direktno na Santa Lucijo ali nekoliko daljšo, s postankom na Zelenortskih otokih, ki iz Santa Lucije starta nekoliko prej, letos je to bilo 8. novembra. Start druge etape iz Mindela na Zelenortskih otokih do Santa Lucije je bil prav tako v nedeljo.

Na ARC pogosto sodelujejo tudi slovenske posadke, vendar letos teh (vsaj po naših informacijah) ni.

Po petih dneh plovbe vodi francoska jadrnica Vitali The Kid. Prepluli so že 1387 nmi. Do cilja jih loči še 1441 nmi. Če bodo nadaljevali s tem tempom, jih lahko na cilju pričakujemo v devetih dneh in 22 urah. Druga posadka na katamaranu Banzai zaostaja 30 nmi, vse druge jadrnice pa več kot 200 nmi.

Besedilo: Nataša Kolega

Petek 27 Nov 2020