Zadnje iz eTrgovine

39.95€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 7. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120

 

888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Z dnem 1.5.2021 pa vse do 15.5.2021 veljajo novi pogoji za prečkanje meje s Hrvaško. Pogoji vstopa na Hrvaško ostajajo nespremenjeni in so enaki vse do 30.4.2021. Sprememba pogojev bo s 16.5.2021. Vsi potniki, ki so na Hrvaško vstopili z namenom tranzita in države ne zapustijo v 12 urah, se jim avtomatsko odredi samoizolacija. Države na zeleni listi Osebe, ki prihajajo...
Petek 07 Maj 2021

V mesecu maju lanskega leta so se začela dela za izgradnjo nove luke, ki se bo imenovala San Pelagio. Večino del je že opravljenih. Plovilo bo v luki možno privezati še letos. Luka bo zgrajena približno 1 nmi severno od mesta Rovinj, v skrajnem severnem delu zaliva Valdebora. Luka je ime dobila po cerkvi sveti Pelagij, ki stoji v neposredni bližini. Luka ima naravno zaščito z vseh sme...
Četrtek 06 Maj 2021

Naši najboljši jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta na evropskem prvenstvu razreda 470 v Vilamouri na Portugalskem po devetih plovih pridobili dve mesti in sta sedaj na 8. mestu skupno, v evropski konkurenci pa sta na 7. mestu. V današnjih dveh plovih sta se uvrstili na 8. in 5. mesto. Jutri sta na sporedu še zadnja dva otvoritvena plova, v petek pa najboljših deset posadk čaka rega...
Sreda 05 Maj 2021

Čolni narejeni v ladjedelnici Ranieri, prihajajo s skrajnega juga Italije, iz mesteca Soverato, ki leži v pokrajini Catanzaro. Tisti, ki so kdaj pluli okoli italijanskega škornja, vedo, da je tam morje odprto do Grčije na vzhodu in libijske obale na jugu, zato je precej logično, da so čolni Ranieri narejeni trdno, z namenom zdržati plovbo tudi po močno razburkanem morju. Sundeck Line ...
Sreda 05 Maj 2021

S 24.2.2021 je bila podpisana pogodba o prodaji Marine Portorož. Alternativni sklad CIRUS 1, ki ga upravlja JonatanMars d.o.o., stoji za njenim nakupom. Za novega direktorja največje marine v Sloveniji je imenovan Luka Prebil. Prav tako bo vodstvo v kratkem imenovalo nov nadzorni svet. Načrti za marino so ambiciozni, do konca leta 2022 imamo zavezo za milijonsko investicijo v infrastr...
Sreda 05 Maj 2021

Lastniki plovil, registriranih na Hrvaškem, ki imajo v dokumentu vpisano trajno veljavnost tehničnega pregleda, morajo preveriti, ali morajo po novem redno opravljati tehnični pregled.

Hrvaški Pravilnik o brodicama, čamcima in jahtama je uvedel nova pravila za tehnično veljavnost plovil. Tehnični pregled se opravlja na:

  • vsaki 2 leti za plovila, registrirana za gospodarske namene in javna plovila,
  • vsakih 5 let za plovila, registrirana za osebne potrebe, če je plovilo daljše od 7 m ali ima motor, močnejši od 15 kW. Slednje velja, če ima plovilo ob tem vgrajeno še najmanj eno stvar od sledeče opreme:
    • Kuhinja
    • WC
    • Postelje
    • Notranji motor ali
    • Notranji tank za gorivo

Trajna veljavnost tako velja samo za plovila do 7 m ali motorjem do 15 kW, ki ne izpolnjujejo niti enega od zgoraj navedenih pogojev vgrajene opreme.

Rok za tehnični pregled je odvisen od starosti plovila, in sicer:

  • za plovila, stara do 5 let, se mora tehnični pregled opraviti najkasneje do 31.12.2025,
  • za plovila, stara med 5 in 10 let, najkasneje do 31.12.2023,
  • za plovila, starejša od 10 let, pa najkasneje do 31.12.2021.

Po izteku navedenih datumov bo potrebno opraviti izredni tehnični pregled, ki je v primerjavi z rednim dva krat dražji, plovilo pa mora ob pregledu biti na suhem.

Ob tem ne pozabite, da morajo vsi tuji lastniki plovil, ki plujejo pod hrvaško zastavo čim prej izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje v morebitnih sporih s hrvaškimi državnimi organi. Plovilom brez pooblaščenca namreč grozi izbris iz vpisnika. Spremenila so se tudi pravila o območjih plovbe, kar je prav tako potrebno preveriti in ažurirati.

Za pomoč pri urejanju sprememb v vpisniku plovil, pooblaščenca na Hrvaškem, vpis lastništva, zavarovanje, tehnični pregled ali katerokoli drugo storitev v zvezi s vašim plovilom, se obrnite na podjetje Menta. Več informacij najdete na spletni strani www.menta.hr, po telefonu na št. 051 334 696 ali pišite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Sreda 05 Maj 2021

Walter Teršek, Orplid, sailing

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Obala pred glavnim mestom St. George's na otoku Grenada je gosto poseljena, pa vendar je voda še vedno lepa, čista kot ob hrvaški obali, odlična za kopanje, dno je peščeno in sem ter tja se najde kakšna skala, ki jo zaraščajo korale, okoli nje pa kar mrgoli malih rib, vendar premajhnih za mojo harpuno. Pa sem z ribolovom kar vztrajal, vse dokler nisem našel primerno velike ribe, česar sem se zelo razveselil: »Danes bo za večerjo sveža riba!«

Toda, ko je puščica predrla ribjo glavo, se je riba napihnila v nekakšno žogo velikosti nogometne žoge!? Neverjetno, pridem sem na Karibe, ulovim prvo ribo izpod skale in riba se spremeni v žogo! Tukaj bomo torej lačni ali pa bomo igrali nogomet!

Walter Teršek, Orplid, sailing

S težavo sem spravil ribo s puščice in jo na svojo veliko žalost prepustil morju. Po sprehodu po manjši plaži sem govoril z mladim ribičem. Na obali je čistil ribe, ki jih je ujel s harpuno. Bile so majhne in meni se niso zdele kaj prida okusne, kvečjemu morda za kakšno obaro. Ribolov s harpuno je tu seveda prepovedan, a domačini vseeno lovijo s harpuno, saj jim lokalne oblasti ne izrekajo kazni, kar pa seveda ne velja za turiste.

Walter Teršek, Orplid, sailing

Vsako jutro se odpravim v laguno, kjer je pristanišče, in sprehodim Rustyja. Nekajkrat sva šla tudi po kruh, ki pa ni vreden svojega denarja in za tisti dolar zato zdaj raje kupim kakšen mango. V tej laguni je veliko manjših lesenih pomolov in vsak od njih ima svojega čuvaja, ki pravzaprav zaposli samega sebe, plačilo pa si služi z vsem, kar se da prodati: sadje, zelenjava, domači rum, tobak iz Sant Vincenta, ki ga je sedaj zaradi nedavnega izbruha vulkana začelo že resno primanjkovati. Po otoku se ljudje prevažajo z manjšimi avtobusi, ki divje vozijo po slabo urejenih cestah in se ustavljajo kar sredi ceste, da pobirajo potnike. Pri tem divjem poslu sodelujeta dva – voznik in pobiralec denarja, nekakšen sprevodnik, ki obenem prepričuje ljudi, naj se peljejo z njim, medtem maha z roko skozi okno in privablja potnike. Voznik pa to delo opravlja s trobljo, ki se oglaša na vsakih dvajset sekund. Teh avtobusov ali kombijev mrgoli po cesti in prevoz je moč dobiti izredno lahko, pa še poceni je, saj za osebo računajo 2.50 ESC, kar je manj kot evro, voziš pa se lahko, kamor hočeš in dokler imaš seveda voljo, saj je vožnja precej divja. Za Evropejca je toliko bolj vznemirljivo, ker tu vozijo po levi strani, volan pa imajo na desni. V stari del mesta vodi cesta skozi majhen tunel, ki je dolg kakih 150 m. V njem švigajo avtomobili, pa tudi kakšen manjši kamion, ki ga natovorijo tako visoko, da se komaj stlači v tunel, ob robu tega ozkega tunela pa hodijo še pešci. 

Sidrišče je postalo čez noč plačljivo in vsi na sidrišču smo dobili opozorila, ki so bila hkrati tudi vabila na plačljive boje, za katere naj bi računali kar 15 ameriških dolarjev. Kot vedno, imam že pripravljen izgovor: imam okvaro motorja in na bojo se bom premaknil naslednji dan, takoj ko bom popravil motor. No tista žica za menjalnik res še vedno ni popravljena, saj nimam rezervnega dela. Nisem ga našel v nobeni izmed dveh velikih navtičnih trgovin, zato sem preprosto improviziral in izkazalo se je, da je to še najboljša in najcenejša rešitev in kar je najpomembnejše – motor sedaj deluje odlično.

Walter Teršek, Orplid, sailing

Približuje se deževno obdobje, ki bo trajalo dva meseca. Sledilo bo obdobje hurikanov, zato premišljujem, kje bi lahko pustil barko in se z letalom odpravil domov. V laguni sem našel izredno varen privez, ki bi bil zelo poceni. A se je lastnik barke premislil glede njegovega odhoda in se odločil, da bo kar ostal tu še eno leto. Tako sem izgubil njegovo mesto in bom moral najti kakšno drugo rešitev. Tudi barka bo morala iz vode, a kje? Tu se cene dotikajo neba.

Naslednji dan sva se z Mario odločila, da se odpraviva na sidrišče na otok bolj severno od Grenade, manjši neposeljen otok z lepim zalivom za sidranje sredi čiste divjine, kjer bova lahko nalovila rib, kolikor bova želela in ostala na sidru brez nevarnosti, da nama bi kdo na barko dostavljal opozorila. Tam je tudi prijatelj Max in dogovorila sva se, da se po dolgem času znova srečava. Skušala sva se ujeti v Angliji, kjer pa takrat zaradi korone nisem smel pristati, nato sva se zgrešila na Kanarskih otokih, tokrat pa naj bi nama le uspelo prekrižati poti in drug drugemu pokazati vsak svojo novo barko, saj imava z Maxom zelo podobno zgodbo. Max je že dvakrat prejadral Atlantik in to na 8-metrski leseni barčici, ki je bila kakovostno grajena pred petdesetimi leti v Angliji, kjer zelo dobro vedo, kaj je morje.

Zgodaj zjutraj se je v zalivu že slišala sidrna veriga in kmalu je barka zapustila sidrišče. Veter za otokom sicer stalno piha, vendar ne konstantno in ne iz iste smeri, zato je jadranje temu primerno pač bolj počasno in turistično, vse dokler se nismo približali kanalu med otokoma in od tam naprej sem zavil ostro v veter, proti valovom, ki se neprestano križajo in prihajajo iz vseh strani, tako da se je paluba Orplida po dolgem času znova zasvetila. Do otoka sicer ni daleč, a tok nikakor ne gre proti tistemu otoku. Izmeril sem na karti, izrisal pot in točko, kjer bom barko obrnil proti otoku in kmalu naj bi bili tam. A v tem času se je veter obrnil bolj proti vzhodu, odlično me je zafrknil in takoj sem se odločil: ta otok bomo preskočili in sidro vrgli ob naslednjem, ki se imenuje Carriacou. V zaliv Tyrrel bay smo pripluli zvečer in sidro je padlo na globino 18 m, v zadnji vrsti zasidranih bark.

 

Knjiga: 10 m svobode

Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti.
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

 

< V dvanajstih dneh čez Atlantik   Nadaljevanje plovbe 5.5.2021

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

 

Sreda 05 Maj 2021

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

To, da sva se vrnila pred plažo Laxxaretto, je bilo zelo dobro. Kopanje je bilo lepše kot pred mestom, tako zvečer kot zjutraj, noč pa mirna takoj potem, ko so utihnili mladci na plaži. Italijanski rap pač ni moja priljubljena glasba.

Zjutraj je malo vetra, a kmalu potem ko izplujeva se vetrič dovolj okrepi, da imava prav sanjsko jadranje. 10 vozlov z boka je res gosposko jadranje. Heron drsi s 5 vozli skoraj neslišno in brez nagiba.

Danes nimava daleč, le do Bose Marine sva namenjena, tam je varno sidrišče, saj čez noč napovedujejo dober meter valov. Sonce sije, elektrike je dovolj, zato delava vodo, Lili pa opere en stroj perila. Tedaj vidim, da imava v kaluži nekaj vode. Ni je veliko, a me jezi, ker ne najdem vzroka.

Možnosti so:

1. pušča kje pri watermakerju,
2. pušča kje pri motorju,
3. pušča tesnilo osi vijaka,
4. pušča iztok pralnega stroja,
5. pušča prednji rezervoar za vodo,
6. pušča vodovodna napeljava.

Sistematično grem od ene do druge točke, a vzroka ne najdem. Ko vodo pobrišem, nova ne priteče. Na kratko celo zaženem motor, da stestiram, a je vse suho. Nerešen problem, ki mi žre živce. Za vsak primer namažem Volvo tesnilo pogonske osi, to nikoli ne škodi.

Heron: Tomaž Pelko

Medtem ko visim v motorni prostor, mi Lili sporoči, da se je veter okrepil in piha 15 vozlov. Sva že povsem blizu Bosa Marine in skoraj hkrati se odločiva, da bi bilo tak veter škoda spustiti. V hipu spremeniva cilj: Oristano, ki je bil v planu za naslednji dan.

To bo sicer dolga plovba. Namesto 20 milj jih bo skoraj 50. Če bo veter dober, bova tam pred mrakom. Zvečer je luna zunaj in nič hudega, če prideva ponoči.

Dobro letimo. Hitrost je dobrih 7 vozlov, večkrat čez 8. Kmalu morava skrajšati glavno jadro, spredaj pa je le viharnik. Sicer so se naredili nekaj večji valovi, dober meter so visoki, nekateri vmes so večji, a ker je vetra dovolj, je plovba vseeno hitra in udobna. Paluba pa je tako ali tako že slana in se ne sekiram, če nas občasno naskoči kak val.

Popoldne veter malenkost upade, a dodava flok in obdrživa dobro hitrost. Veter se je prehitro upehal. Dvigneva glavno jadro do vrha, a hitrost ni več visoka.

Lili naredi odlično kosilo, pa kaj potem, če vozimo 4 namesto 7.

Za zadnjih nekaj milj pa je vetra premalo, da jadra ne bi opletala in tolkla, ker so valovi še vedno precej veliki.

Odmotorirava tisti zadnji košček in se malo pred sončnim zahodom veževa na bojo, saj je tu narodni park, cona C. Na hitro še skok v vodo, preden postane premrzlo, da greva čista v posteljo, če že imam svežo pižamo.

Danes sva preplula 48 milj, na motorju pa sva naredila 2 uri. Eno lepših jadranj v zadnjih tednih.

 

< Pozzo Lazzaretto–Alghero–Pozzo   Nadaljevanje plovbe 12.5.2021

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Sreda 05 Maj 2021

Tina Mrak - Veronika Macarol - Tomaž Čopi

Šibek veter je zaznamoval tudi tretji dan odprtega evropskega prvenstva v razredu 470 na Portugalskem, ki se je po skupno sedmih odjadranih plovih že prevesilo v drugo polovico. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v prvem današnjem plovu s 17. mestom prijadrali svoj najslabši rezultat, ki se zato ne upošteva, v drugem pa sta končali na 14. mestu. Tretji dan sta tako s 55. točkami končali na 8. mestu v evropski konkurenci, skupno pa na 10. mestu. Kljub slabšemu dnevu sta še vedno med najboljšo deseterico, ki jo zadnji dan čaka regata za medalje.

Na vrhu lestvice ostajata aktualni svetovni prvakinji Silvia Mas Depares in Patricia Cantero Reina iz Španije. Pred nami so v naslednjih dveh dneh še štirje plovi, nato pa v petek regata za medalje za najboljših deset.

Foto: Osga Photo

Torek 04 Maj 2021

Tina Mrak - Veronika Macarol - Tomaž Čopi

Na odprtem evropskem prvenstvu v razredu 470 v Vilamouri so danes odjadrali dva plova, Tina Mrak in Veronika Macarol sta v prvem na cilj prijadrali na 7. mestu, v drugem pa na 15., ki pa se kot najslabša uvrstitev doslej ne upošteva. S skupno 26. točkami sta drugi dan končali na 5. mestu skupno, v evropski konkurenci pa ostajata na 4. mestu.

“Danes v obeh plovih veter ni presegel 7 vozlov in ni bilo prostega pumpanja, zato je bilo še posebej pomembno, da si že od začetka v ospredju. Iz ozadja se je bilo težko prebiti naprej, ker so hitrosti jadrnice zelo nizke, posadke spredaj pa niso delale napak. V prvem plovu sva se še nekako pozicionirali in zapirali skupino, v drugem pa sva praktično ves čas lovili vse konkurentke in končali na repu flote. Z današnjim dnem nikakor nisva zadovoljni, ampak jutri greva naprej v nov dan – še veliko regat je pred nami do konca prvenstva,” je povedala Tina Mrak.

Vodstvo sta danes prevzeli Španki Silvia Mas Depares in Patricia Cantero Reina, ki sta na drugo mesto izpodrinili Francozinji Camille Lecointre in Aloïse Retornaz, medtem ko sta včeraj drugouvrščeni Britanki Hannah Mills in Eilidh McIntyre pristali na skupno 6. oziroma 5. mestu v evropski konkurenci, za slovensko posadko.

Foto: Osga photo

Ponedeljek 03 Maj 2021

Joomla! Konzola razhroščevanja