Novice

Jeanne Socrates je postavila nov svetovni rekord. Postala je najstarejša jadralka, ki je sama obplula svet brez zunanje pomoči.

Britanka, ki ima spoštljivih 77 let, je iz pristanišča Royal Victoria Yacht Club v Kanadi izplula 3. oktobra leta 2018. Po slabem letu plovbe se je vrnila v pristanišča in postala najstarejša oseba, ki je sama brez pomoči obplula svet. Plula je na svoji 38 čevljev dolgi jadrnici z imenom Nereids. Pred vplutjem v pristanišče je dvignila oranžno jadro. Na valobranu jo je pričakala številna množica ljubiteljev jadranja.

Trdoživa Britanka, ki prijaha iz kraja Lymington v Hampshiru je podvig poskušala izvesti že leta 2017. Žal je morala jadranje prekiniti, ker si je zlomila vrat in nekaj reber.

Prejšnji lastnik rekorda je bil jadralec Minoru Saito. Ko je leta 2005 zaključil podvig, je bil star 71 let.

Vir: svnereida.com

Svetovna organizacija WSSR (World Seiling Speed Record) je objavila dva nova hitrostna rekorda. Oba je postavil Švicar Alan Roura.

Alan Roura je postavil dva hitrostna jadralska rekorda v enem samem plovu. Najhitreje na svetu je preplul Atlantik s 60-čeveljsko enotrupno jadrnico.

Na plovbo preko Atlantika se je podal 11. julija 2019 ob 19:22:14. Preplul je 2880 nmi in pristal 19. julija ob 12:20:40. Za plovbo je potreboval zgolj 7 dni, 16 ur, 58 minut in 26 sekund. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 15,57 vozla. Prejšnji rekord, ki ga je postavil Francoz Marc Guillemont in je znašal 8 dni, 5 ur 20 minut in 20 sekund, je izboljšal za 8 ur in 30 minut.

Vir: WSSR

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

12. dan: Galipoli

Spala sva dobro. Veter se je držal napovedi in na sidrišču ni bilo valov. Proučiva vreme in narediva načrt: čez dan ostaneva še tu, odplula bova zvečer.

Galipoli je kar lepo staro mesto. Na severni strani so marine, za katere je Rod Heikell moral dodati še »price range 6 in 7«. To ni za naju. Čez dan se lotiva štedilnika. Do sedaj je bil montiran le za silo na stare nosilce. Še dobro, da sva se ga lotila pravi čas, saj je že razpadal. Tile Italijani delajo štedilnike tako, kot so včasih avte. Videti so lepi in hitri, a bolje, da kupiš dva, ker bo eden pri mehaniku. Banda površna.

En nosilec je že skoraj odpadel – matica se je že odvila, še dobro, da se je vijak nekako zataknil, sicer bi vse padlo na tla. Vrata pečice se že od začetka ne zapirajo, kot je treba. Da nastavim vrata pečice morava vse razstaviti. Še dobro, da sva, saj ugotoviva, da pol vijakov sploh ni zategnjenih, ene matice so že na pol odvite, v pečici najdeva še eno matico, za katero ni jasno, od kod je padla. Skratka, pečico sva morala skoraj zgraditi na novo. Pločevina je izredno tanka in vse skupaj deluje tako, bolj za izložbo kot za na resno morje. Še škatlica za baterijo (za vžig) je iz tako cenene plastike, da vzmet izvrže pokrovček, ko vstaviš baterijo. Navoje sem moral tesniti z malo papirja. Skratka, projekt se je zavlekel na skoraj cel dan. Proti večeru je štedilnik uspešno sestavljen, vsi vijaki zategnjeni, vratca se odpirajo tako, kot je treba, kabli vžiga so zaščiteni z božirkami …

Lili na hitro skuha odlično večerjo, jaz pa medtem napeljem krajšave na glavno jadro. Tega namreč do zdaj še nisva naredila.

Okrog 18. ure se odpraviva na pot. Kakih 100 milj imava pred sabo.

13. dan: Galipoli–Roccella Ionica

Ko sva zvečer dvignila sidro, je deževalo. Super, sol nam bo spralo z barke. V začetku je še nekaj pihalo, a jadrali smo le kaki dve uri. Potem je veter popustil in povsem zamrl. Lili je imela prvo stražo, jaz sem šel spat.

Stražo prevzamem šele ob treh zjutraj. Lepo od Lili, da je potegnila in mi pustila spati malo več.

Vetra ni niti za vzorec. Ravno še vidim zahod lune, drugega ni nič. Tovornega prometa tu ni videti, še ribiških bark ni nikjer. Sama sva, kot sredi Atlantika. To naredi plovbo precej lažjo, saj lahko nastavim radar alarm. Ker ni velikih valov, tudi ni lažnih alarmov. Šele zjutraj dobimo malček vetra, pa še ta ne traja dolgo. Le toliko, da dvignem prav vsa jadra in ugasnem motor. Za slabo uro. Potem pa spet nič. Cunje gor, cunje dol.

Ko motorirava mimo rta Capo Rizzuto zavijeva k obali in se zaveževa na bojo parka. Sledi kratko kopanje, potem pa naprej.

Zaliv Golfo di Squillace je upravičil svoje ime in postregel z vetrom. V začetku orcava še kar v smeri, potem naju krivi vedno bolj v zaliv. Veter je precej nestabilen, ves čas spreminja smer in jakost. Sem mislil, da bom lahko kaj počival, ne pa ves čas vlekel štrike.

Danes se je motor dobro nadelal, saj vsa večino časa vozila na motor. Drugi del poti nama je nagajal še tok, ki je bil med enim in skoraj dvema vozloma. Ob 22. uri sidrava pred marino pri Roccelli Ionici.
Sva kar utrujena od poti. Malo se pozibavamo, saj smo povsem odprti na jug in vzhod do Tripolija in Benghazija.

Bilanca poti: preplute milje 135 (po vodi celo 147) cela pot 686. Motorne ure 5441 (kar 18 novih ur). Danes smo videli nekaj delfinov, velike tune, ki so skakale iz vode in eno veliko želvo. Lepo.

Zdaj pa en whisky za lažji spanec.

14. dan: Roccella Ionica–Scila

Včeraj sva se z Lili ločila. Od postelje. Za eno noč. Iz Libije se namreč še vedno valijo valovi in ker pričakujeva rolanje, greva spat vsak v svojo kabino. Tako se lahko uležeš počez ali pa na pajka: na trebuh in vse štiri od sebe. Kljub valovom sva spala kar dobro. Zjutraj se veter in valovi malo okrepijo in ojačijo zibanje. Valovanje je namreč z juga, veter pa z vzhoda. Ob sedmih dvignem sidro. Motorja ne prižigam, da ne bi zbudil Lili. Ha, ha. Kot da bo lahko spala, ko bo ropotala veriga. 

Veter me lepo obrne, potegnem ven genovo in kmalu ima Heron dovolj hitrosti čez vodo, da krmilo prime. Plujem ob obali – kako miljo stran samo na genovo. Pravi veter je med 10 in 15 vozlov, Heron mehko drsi s +- petimi vozli. Lili se še dela, da spi. Ko se zbudi in se mi pridruži, si narediva zajtrk in nato planirava za danes. Bova poskusila priti do Mesinske ožine. Vsa jadra gor in na polno. Veter nama dobro služi in lepo napredujeva. Tokrat je večino časa tok najin zaveznik.

V ožini se uspeva izogniti vsem trajektom in preostalemu prometu. Ko že mislim, da so hudi tokovi in vrtinci za mano, ožina še enkrat pokaže, da ni kar tako in nama postreže z nekaj poslasticami. Enkrat hitrost preko vode 7, po GPS-u 4, potem pa obratno … Pa nekaj vrtincev, ki zmedejo smer, za konec še nekaj refulov do 30 vozlov iz čistega mira. Z raznih smeri seveda.

Ampak to zgodbo smo dali skozi že dvakrat in se ne zmedemo. Sonce zaide in že v temi sidrava pred Scilo. Sem kar pošteno utrujen, upam, da bomo dobro spali.

Preplute milje 74 (po vodi 80 – morda bom moral umeriti instrument). Skupaj pot 760 NM, motor ima 5546 ur (5 novih ur).

16 .dan: Scila–Milazzo

Kako je že rekel tisti nogometaš: Ova noč nije bila naš dan. Veter je bil močan SW in bili smo le delno zaščiteni. Tu okrog so tokovi še močni, hribi pa zelo visoki. Sicer so zadržali nekaj vetra, a so se ponoči po bregovih podili katabatični sunki in ustvarjali zmedo. Nekako smo se delali, da spimo.
Okrog štirih pa se je razvila nevihta, ki je udarila s severa. Veter je bil močan (ko sem pogledal, je bilo nekaj čez 30 vozlov), potem pa je med dežjem še padala drobna toča, tako da nisem več hodil ven. Močno je lilo je in se bliskalo, morje je besnelo. Malo me je bilo strah, saj zaliva ne poznam in ne vem, kakšno je dno in kako dobro zares drži sidro. Zvečer, ko sva sidrala, je bila že tema in ko sem zategnil, je sidro dobro prijelo. Ampak, ali se je vkopalo v mivko, ali pa le zataknilo za rob skale? Nevihta je seveda prišla z druge smeri. Na karti ne piše, kakšno je dno. Za povrh je na karti še opozorilo, da so v zalivu nevrisane čeri.

Vem, da sem prekršil cel kup pravil dobrega morjeplovstva. V neznano luko sem prišel ponoči, sidral na nepoznanem dnu in to med nevrisanimi čermi. Ampak druge izbire ni bilo. To je bila edina kolikor toliko primerna lokacija za trenutno vreme in glede na napoved sva morala pobegniti izpod podplata Italije. Izbral sem pač najmanj slabo od slabih možnosti.

Za povrh smo dobivali še nekaj vode v barko. Zvito palubno in še eno okno v prednji kabini sta malo puščali, pa eno okno v salonu. Saj sem že kupil novo okno, a še ni bilo časa, da ga zamenjam. Tudi nova tesnila imam za preostala okna. Ja, bom zamenjal v kratkem ...

Ko je nevihta minila, sem ujel še kako uro spanca, potem pa sva dvignila sidro in naprej. Nevihta je pustila nekaj posledic: Povsem novo sidro Rocna Vulkan ima sedaj prifrknjen nosek. Špica se je namreč (očitno na skali) malo zvila. Sploh si nisem mislil, da je to mogoče. Na vagi sidrnega rolerja pa je en kolešček precej postrani. Bom popravil, ko spet sidramo.

Današnji cilj: Milazzo, saj bo veter po napovedi SW v obračanju na W. Nimava daleč, napovedano je 10 do 15 vozlov vetra v bok. Pogled na bele pene na morju pa mi pravi, da bo vetra več. Mislim si, da je to zaradi efekta lijaka (Mesinske ožine). Bo že boljše, ko bova čez in v zavetju Sicilije. No, ja. Valovi so se sicer res malenkost zmanjšali, vrtincev in tokov tudi ni več, vendar vleče pa še vedno kot pri norcih. S skrajšanim solent jadrom (in brez genove ali glavnega jadra) drvimo 6 do 7 vozlov v laško orco. Vetra je med 25 in dobrih 30 (navideznega). Pršec meče čez palubo, ki jo je ponoči dež razsolil, okna sprayhooda so že tako slana, da se skozi ne vidi nič več uporabnega. Vsakih nekaj minut se kak val odloči, da nas pride pozdravit v kokpit. O, vsaj spere nekaj soli s sprayhooda. Pa je spet vse slano. Pa je spet vse mokro. V Milazzu sidrava severno od glavne marine. Nekaj je še valov, a se da zdržati. Popravim "vago" za dvigovanje sidra. Na srečo ni bilo nič hujšega, le en vijak se je odvil in je bil roler postrani. Zategnem ga z zverinsko močjo in za povrh še udarim s točkalom med glavo vijaka in okovjem, da naredim vdolbino (nepravilnost). S tem delno "pokvarim" ležišče glave vijaka in zmanjšam možnost, da se odvije. Sile so tu namreč velike.

V mesto sploh ne greva. Se nama ne ljubi.

Preplute milje danes 25 (log po vodi 27), skupaj 785 od Bernardina. Motor ima 5448 ur (2 novi uri).

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Toni Vodišek je v Pingtanu na Kitajskem osvojil novo zmago v svetovni kitefoil seriji. 19-letni slovenski jadralec s padalom po treh etapah ostaja nepremagljiv, z novim svežjnem točk pa je prevzel tudi vodstvo na svetovni jakostni lestvici.

Tretja tekma svetovne kitefoil serije se je na stičišču Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja zaradi nevarnih razmer končala z odpovedjo zadnjih treh plovov in novo zmago Tonija Vodiška. Primorski najstnik je v sedemnajstih regatah devetkrat prijadral prvi skozi cilj in poleg medalje v žep pospravil tudi levji delež denarnega sklada, ki je tokrat znašal 40.000 ameriških dolarjev.

"V Pingtanu takega uspeha nisem pričakoval, saj jadranja v močnih vetrovih nisem vajen. Tekmovanje v več kot 25 vozlih in penastih valovih je bilo na trenutke kar strašljivo, zato me najbolj veseli podatek, da sem dobil več kot polovico regat," je bil vnovične potrditve vrhunske forme zadovoljen Vodišek, za katerim je naravnost sanjska sezona.

V članski konkurenci se je v svetovni vrh izstrelil konec julija v Gizzeriji, kjer je prvič stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Minuli vikend je uspeh dopolnil z zmago na drugi etapi v Weifangu, sedaj pa je svetovno konkurenco ugnal še v Pingtanu, od koder se vrača kot glavni favorit za skupno zmago in po novem tudi kot vodilni na svetovni jakostni lestvici.

Verjetnost, da bo tam ostal tudi po zadnji etapi serije je velika, saj je na Daljnem vzhodu blestel tako na tehnično zahtevnih progah kot tudi v telesno napornih razmerah. V svetovni karavani zato velja za trenutno najbolj vsestranskega kajtarja in med 2. in 6. oktobrom mu bo v Cagliariju na jugu Sardinije težko kdo preprečil, da bi popolni sezoni postavil piko na i v šampionskem slogu.

Končni vrstni red

PINGTAN - 27 tekmovalcev, 17 regat, 3 odbitki

1. SLO Toni Vodišek             21 točk / 2.,1.,(4.),1.,1.,1.,2.,(11.),1.,(4.),2.,1.,1.,1.,4.,1.,2.
2. FRA Alex Mazella             29 točk / 3.,2.,(7.),(12.),2.,2.,1.,2.,3.,2.,1.,2.,3.,2.,1..,3.,(9.)
3. FRA Theo De Ramecourt  42 točk / 1.,(5.),1.,2.,3.,5.,3.,4.,4.,3.,3.,(11.),(10.),4.,3.,5.,1.

Skupna razvrstitev v svetovni kitefoil seriji

1. SLO Toni Vodišek 300 točk
2. FRA Alex Mazella 295 točk
3. FRA Maxime Nocher 290 točk

Svetovna jakostna lestvica

1. SLO Toni Vodišek 500 točk
2. FRA Alex Mazella 474 točk
3. FRA Maxime Nocher 458 točk

Lastniki plovil se vsako leto srečujemo z enim in istim problemom. Kako enostavno, s čim manj truda in učinkovito očistiti pogon plovila.

Obstajajo številne metode, kemična sredstva in milijoni napotkov, ki pa ne prinašajo pravih rezultatov. S pravim pristopom in pravimi sredstvi lahko pogon očistimo brez truda in poceni.

Ko plovilo dvignemo iz vode, bomo običajno zelo zaskrbljeni. Podvodni del plovila in pogon bosta prekrita z algami in školjkami (slika zgoraj). Čiščenje podvodnega dela plovila je enostavno. Potrebujemo le visokotlačni čistilec. Z njim hitro očistimo celoten podvodni del. Odstranili bomo večino alg in školjk, ki so čez leto zrasle na trupu ter del antivegetativnega premaza. Preostale školjke, ki jih z visokotlačnim čistilcem nismo odstranili, odstranimo z nožem, lopatico za kitanje ali pa z brusnim papirjem.

Na enak način lahko očistimo osovinske pogone. Zatakne se pri Z-pogonih. Z visokotlačnim čistilcem ne smemo čistiti kablov, ki povezujejo transom z nogo, ter gum, ki ščitijo kardan oziroma služijo kot del izpušnega sistema. Ker so porasle s školjkami, ki so izjemno ostre, lahko z visokotlačnim čistilcem predremo gumo. Gumo, ki ni ravno majhen strošek, bo treba zamenjati.

Previdnost pri čiščenju z visokotlačnim čistilcem

Dele Z-pogona z visokotlačnim čistilcem čistimo previdno. Očistimo lahko celotno nogo in propeler, medtem ko moramo transom čistiti previdno. Z direktnim curkom visokotlačnega čistilca ne čistite gum in kablov. Gumo lahko predrete, kable pretrgate.

Kaj potrebujemo za čiščenje

Za čiščenje potrebujemo bore malo pripomočkov.

Potrebujemo:

• čopič z dolgim držalom
• pršilko za vodo
• rokavice in zaščitna očala
• klorovodikova kislina (HCl 20%) 1 l

Postopek čiščenja

1. plovilo dvignite iz vode,
2. pogon previdno očistite z visokotlačnim čistilcem,
3. pustite, da se pogon posuši,
4. namestite si gumijaste rokavice in po možnosti zaščitna očala,
5. v pršilko natočite HCl,
6. poškropite celoten Z-pogon in predvsem dele med pogonom in transomom,
7. pustite kislino delovati vsaj 30 min,
8. sperite pogon s sladko vodo,
9. pustite, da se pogon posuši,
10. ponovite postopek od točke 5. a le na delih, kjer kislina ni odstranila morskih organizmov,
11. po 2–3 ponovitvah postopka bo večina pogona čista. Trdovratnejše školjke odstranite s čopičem, ki ga predhodno namočite v kislino. Z nekoliko pritiska čopiča na školjke, bodo te odpadle z delov pogona.
12. pogon dobro sperite s sladko vodo.

Po zadnjem nanosu kisline na dele iz nerjavnega jekla bodo ti deli običajno porjaveli. Enostavno jih očistite tako, da jih znova poškropite s kislino in takoj, ko madeži izginejo, dobro sperete s sladko vodo.

Na enak način lahko očistite tudi hidravlične stabilizatorje, podvodne luči, senzorje sonarja in druge navigacijske naprave na zrcalu plovila.

Previdnost pri alu propelerjih

Kislina HCl razžira aluminij. Če imate aluminijaste propelerje ali nezaščitene aluminijaste dele pogona, jih s kislino čistite previdno. Uporabite manj koncentrirano kislino (le 10–15 %). Delovati jo pustite krajši čas in nato dobro sperite vse dele s sladko vodo. Če opazite, da se na aluminijastih delih, ki niso poraščeni z morskimi organizmi, pojavljajo mehurčki, potem kislina razžira nezaščiten aluminij (eloksiran aluminij je odporen na kisline; poškodovan ali neeloksiran aluminij pa kislina razžira). Vse dele hitro sperite z vodo in pustite, da se posušijo.

Previdnost pri delu

Klorovodikova kislina je zelo nevarna. Uporabljajte jo previdno. Če pride v stik s kožo, očmi ali sluznicami, jo nemudoma sperite z večjo količino vode. Po potrebi poiščite zdravniško pomoč.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Otok Malolo Lailai (Musket Cove), Fidji 4. dan

Po zelo deževni noči se je naredilo oblačno jutro, brez sonca in južni veter je pridobival na moči. Tudi vetrni generator se že obrača in proizvaja elektriko, ter zraven proizvaja visoke zvoke, ki jih proizvajajo njegove lopatice. En dan pred napovedjo o večjem vetru, ki bo danes ponoči prihrumel z juga, se le ta nabira, kot se nabirajo plovila v zalivu. Danes so tu že tako gosta, da je zmanjkalo boj in je sidrišče nabito polno vse do zunanjega grebena. Že dolgo nisem videl toliko plovil na enem mestu.

Naredim si kavo, kasneje še obrežem nekaj sadja in moj današnji zajtrk bo smuti. Kokpit je moker, zato knjigo berem v salonu. Nekaj čez enajsto uro pa le posveti sonček in se odločim, da grem malo na otok, hodit in raziskat drugi turistični kompleks z imenom Plantation Island Resort (PIR).

Pridem na obalo, potem pa pot pod noge, najprej mimo kompleksa Musket Cove, nato čez letališko stezo, in že sem pri tabli PIR. Zdaj grem še malo naprej in zagledam prve bungalove, ki so za razliko od prvih zidani. Lepi so, tako na prvi pogled celo malo večji. Kompleks je zelo velik, zato imajo kar tri bazene, ki so med sabo kar oddaljeni. Bolj kot grem v center tega kompleksa bolj spoznavam razliko. Prvi MC je namenjen bolj bogatim, starejšim ljudem, ki si želijo mir in ki imajo veliko denarja. Drugi kompleks PIR pa je namenjen bolj družinam, otrokom, ter ljudem, ki si želijo zabave. Tako naletim na poseben otroški bazen s spiralnim toboganom, na drevesne gugalnice, na razna igrala, na mize za namizni tenis ter na pravi minigolf. Restavracij je več kot jih ima prvi in tukaj je res bolj za otroke, saj jih kar nekaj je francoski krompirček, pice ali kar sendviče.

Ob vračanju do dingija, začne pihati močan veter in potem se ulije dež. Seveda vedrim pod streho in nisem moker. Pogledam v smer, kjer je kar nekaj ljudi in vidim napis »Market«. Grem še njega pogledat in ta je veliko manjši, kot je v kompleksu MC. Presenečen sem, ker opazim več vrst piva in vina. Še bolj sem presenečen ko opazim cene. Te so enake, kot v ceniku vsakega bistroja. Torej v bistroju kupiš pivo in ti ga odprejo, tu pač kupiš pivo in si ga odpreš kadar hočeš in kjer koli hočeš. Cena je enaka. Nimajo pa mesa in mesnih izdelkov, le čipsi, ter sladkarije se najdejo na policah.

Ko dež preneha grem dalje. Kako čudno je to, da zemlja lahko tako hitro posrka vso to vodo od dežja in kako lepo je, ko je spet skoraj vse suho. Pridem do dingija in odplujem do barke, a na pol poti mi ugasne motor. Že po zvoku sem vedel, da je nekaj v gorivu in je ostalo v uplinjaču. Zato odveslam do barke, vzamem motor v kokpit in pogledam kaj je narobe. Najdem nekakšen skupek umazanije, vse razpiham očistim in motor spet dela, a mi spet malo teče gorivo ob strani. Danes je že noč, zato ne bom več delal, bom jutri.

Zvečer se je veter še malo okrepil, v zaliv še vedno prihajajo nove jadrnice in tokrat je že tako poln, da se nekateri sidrajo vmes med druge jadrnice, zato ne vem kako bo, če veter spremeni smer, ter jadrnice zasuče okoli svoje osi. No noč je še pred nami, veter, ki je napovedan pa tudi. Jutri bom že vedel kako je bilo. Preden grem spat, bom ugasnil vetrni generator, da bom slišal, kaj se zunaj dogaja.

Otok Malolo Lailai (Musket Cove), Fidji, 5. dan

Kot se je pričakovalo je bila noč res malo naporna. Veter z juga jo je krepko primahal na naše sidrišče in ob pol četrti uri zjutraj dosegel moč 29,4 vozla. Nisem mogel več spati, ker mi je ves čas uhajala misel k verigi, tja, kjer je spojena stara z novo. Res je, da je spojena in 2x ojačana, a vseeno. Ko veter barko porine nekaj metrov nazaj, vseh 70 metrov verige pa se napne v 18 m globoki vodi, ni prijetno. Sploh če se zavedaš, da imaš samo nekaj sekund časa, da zaženeš motor, v kolikor gre slučajno kaj narobe. Če bi bilo za mano prosto morje sploh ne bi mislil na to, tako pa imam samo nekaj metrov za krmo koralni greben, kjer bi Indigo dobro nasedel nanj in polomil od krmila do motornega pogona, pa še kaj. No črne misli sem potisnil stran in pričakal jutro. Ob sedmi uri je veter padel za 10 vozlov in življenje takoj postane lepše, čeprav tudi okoli 20 vozlov vetra ni malo.

Zaspim nazaj in se čez dve uri spet prebudim. Veter piha, jaz si kuham kavo in gledam ven. Vidim obrnjen dingi, verjetno še posadka spi, saj je glava motorja v vodi. Hmm, to ne bo dobro, saj to poznam iz lastnih karibskih izkušenj.

Veter je in ker nimam kaj početi, dodatno lepim še zadnjo steno dingija, saj mi je spet začela spuščati. Motor, ki je ostal še nedokončan od sinoči, sestavim skupaj in upam, da bo zdaj vse držalo, kot mora.

Nedelja je, Bill mi piše, da je bilo tudi pri njemu hudo in da je njegova sidrna veriga že tako izrabljena, da mora kupiti novo. Tudi on preklinja klimo na Tongi, saj tudi njemu ne dela sidrni vinč, motor na avtopilotu in še kaj. Tako je. Zaradi let, sonca, vročine in še česa, je tudi njegov dingi za odpis. Napisal sem mu: »Dobrodošel v moj klub«. Danes pišem še Norvežanu in pravi, da je šel v marino, kajti tudi njegova veriga kliče po zamenjavi, sinoči mu je kompresor v hladilniku in zamrzovalniku izpustil dušo, tako da rešuje hrano po najetem hladilniku, pralni stroj mu ne dela, itd. Ja to so vsakdanji problemi nas, ki uporabljamo plovila vsak dan in so vsak dan v letu izpostavljena naporom, soncu, vetru, valovom in predvsem uničujoči vlagi.

Popoldan berem knjigo in zadremam. Ne vem ali me ta vetrni generator moti, ali pa me prav on uspava. Kakorkoli, danes ne grem na kopno in ostajam na barki. Skuhal sem si še kavo in dodal dva piškota, kasneje pa začnem pripravljati večerjo. Čas imam, zato kuham počasi.

Zvečer veter ne pojenja, a menda bo jutri ob tem času ugasnil, kot bi ga izklopil na stikalu. Potem sledi dva dni brezvetrja in potem spet nekaj vetra… No samo napoved je takšna, kakšna bo v resnici pa ne vem.

Otok Malolo Lailai (Musket Cove),  Fidji, 6. dan

Danes zjutraj se je veter umiril, a ne za dolgo. Nekaj čez 11. uro je začel spet vrteti barke na sidrišču in napenjati verige ter tistim na bojah, napenjati mooringe. Pa ravno sem mislil iti na kopno. Pri 23-tih vozlih pa res ne grem, če mi to ni potrebno. Vse imam na barki, ne potrebujem ničesar, bi se pa šel malo razmigati. Valovi so tukaj ravno pravšnji, da lahek dingi spredaj dvignejo in ga potem veter dokončno obrne. Poleg tega pa gledam, da so tudi tisti z večjimi dingiji mokri.

Čez dan berem, urejam fotografije, nič ne pišem (polenil sem se), potem pa se po popoldanski kavi lotim kuhanja jagnječjega Fidžijskega karija. Po mesu sodeč je bila to bol ovčetina. Na koncu je bil kari čudovit in dober, zraven sem skuhal še cassavo (ima še imena: manioka, jucca, … ) za prilogo. Skuhal sem ga za dva krat, jutri bo z rižem. Cassavo pa ne bom več kuhal, ker sem jo danes kuhal čez dve uri, da je bila ravno prav mehka. Preveč gre plina.

Po večerji pa sem šel z arašidi v kino in si pogledal dober film.

Če kdo želi recept, ki je čisto enostaven:

Fiji (Indian) Lamb curry
(za cca 3 osebe) cca 50 minut priprave in kuhanja na plinu

• 2 žlici olivnega olja (meni je še boljši na dveh jušnih žlicah masla)
• 1 tanko narezana čebula
• 500 gr na srednje velike kocke narezano meso ovčetine (jagenjček bo bolj za na žar)
• 5 narezanih strokov česna
• 1 žlica narezanega svežega ingverja
• ½ večjega korenčka narezanega na drobne kocke
• 3 čajne žlice currya
• 1 čajna žlica dimljene paprike
• 1 čajna žlica kurkume
• 1 čajna žlica koriandra v prahu
• ½  čajne žlice kumine v prahu
• ½  čajne žlice cimeta v prahu
• 400 gr zmiksanega paradižnika ( jaz vzamem pelate v konzervi)
• Ščepec soli (kari je že sam malo slan)
• Poper in pekoč čili po okusu (jaz dam oboje, čili imam pa svež in pekoč)

Priloga: basmati riž ali kruh naan ali roti (spečeš jo kot palačinko z vodo in testom)

Če pa kuham piščančji kari, pa uporabim piščančje prsi, narežem na kocke, vse ostalo je enako, le čas kuhanja se zmanjša za cca 20 minut.

Dober tek!

Otok Mana, Fidji, 1. dan

No pa se je veter umiril. Vse se enkrat zgodi z razlogom. S sidrišča odhajajo barke, kot bi gledal konvoj, ena za drugo. Ja tudi jaz grem danes, a šele po zajtrku in kavi.

Končno le dvignem sidro in tudi sam odplujem s sidrišča. Moj današnji cilj je… brez cilja, kjer bo lepo se bom sidral. Morda bom le za cilj izbral otok, ki nima veliko koralnih grebenov in glav. A najprej moram obpluti te, ki me obdajajo. Če kdo reče, da mu je enostavno pluti po Fidžiju, potem je hvalisavec ali pa je nekaj z njim narobe. Tukaj se zgodi več nasedanj na koralne glave in grebene, kot pa sem do sedaj sploh slišal za to, kaj šele videl. A tako je. Plujem na ploter, GPS mi kaže točko plovbe, zraven imam še aktivno satelitsko sliko z Google maps, in seveda točko plovbe. Obe sta si različni, jaz bolj plujem po slednji, zraven pa seveda uporabljam oči, polarizirana očala, daljnogled in še kaj. 

Pridem iz objema otoka in zaplujem med oba koralna grebena. Plovba tu teče umirjeno nemoteno, globina pa skoraj 50 metrov. Čez čas se na ploterju pokaže plitvina, ter štirje križci, ki naj bi ponazarjali visoke koralne glave v vodi. Satelitska slika tega nima in tega ni videti. Pogledam po gladini in meni se zdi morje globoko. Plujem za vsak slučaj ob tej plitvini na ploterju in morda malo znotraj, ko jih zagledam. Zavijem ostro v levo, saj so pred mano cca 30 m in morda bolj desno 15 m. Bele boje, ki plutajo na gladini, velikosti nogometne žoge. Štiri so v vrsti. Najprej vidim prvo in drugo, kasneje še ostali dve. Pa saj to ni res! Če bi avtopilot delal, če bi šel zdaj lulat in bi se ob dotiku na  koralno glavo polulal v hlače. Hlače so za enkrat še suhe, jaz pa moker po čelu, utrip imam 130 na minuto, stres pa je večji kot včasih v službi. Zaplujem mimo in bemtim, čeprav sem vesel, da se ni nič naredilo. 

Plujem dalje in si ogledujem otoke, čeprav mislim, da ne bom šel daleč, saj me že malo boli križ. Bom pa šel na otok Mana. Zaplujem desno in se bližam otoku. Pogled na ploter z Jappesen kartografijo mi kaže jasen zmazek (slika spodaj), satelitska slika pa mi kaže nekaj drugega (slika spodaj). Zdaj sem že malo zbegan, ker ne vem kakšne so globine in kolikšna je širina tega dolgega kanala oz. vhoda v laguno. Priplujem do vhoda, ki je lepo označen s krivimi koli za stročji fižol in plujem po cca 12 m širokem kanalu. Globina 19 m, nato 16 m, nato 14 m, in lepo gre…. Kar naenkrat 4,2 metra!!! Potem pa spet 8 m in 12 m… Plujem slalom med količki, a varno priplujem v laguno. Še sreča da je plima. Tisto s 4,2 m ob oseki ne bi bilo ravno v redu. Sidram na 15 metrih globine in v vodo spustim 60 metrov verige. Edina jadrnica v laguni je Indigo. Sami motorni čolni v vodi, na obali pa  turistični resort z glasno glasbo. No za en dan in noč bo za zdržat, sploh že zaradi tega, ker bo spet zapihal veter z juga in tukaj je odprto na jug, bolj kot sem si mislil.

Zvečer si skuham riž, kari imam od včeraj in ga samo pogrejem. Odlična večerja je to. Po večerji je spet zapihal veter dobrih 15 vozlov, a to ni veliko, važno je da sidro drži in da ni večjega vala.

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V nedeljo se je začela druga etapa letošnje regate Clipper Round the world Race. Enajst posadk je izplulo iz portugalskega mesta Portimao in se podalo v Atlantik. Plovba poteka vzdolž obale zahodne Afrike. Na plovbi preko Atlantika jih čakajo številni izzivi. Prve dodatne točke bodo lahko dosegli v prvih kontrolnih vratih, ki so severno od Zelenortskih otokov. Nato jih čaka plovba preko zloglasnega območja Doldrums ob ekvatorju, kjer bo druga možnost za osvojitev bonus točk. Ko bodo prepluli Atlantik in prispeli do vzhoda Brazilije, pa bodo odpluli še oceanski šprint.

V nedeljo so ekipe zaplule v Atlantik. Razmere za plovbo so povsem drugačne, kot so jih imeli na prvi etapi, ko so pihali severozahodniki s hitrostjo vse do 40 vozlov. Trenutno plujejo z izjemno šibkim vetrom severovzhodnih smeri. Že na samem začetku plovbe so se morale ekipe odločiti za pravo taktiko. Prva možnost je plovba po odprtem morju, kjer naj bi po napovedih zapihali močnejši vetrovi, ki bodo omogočali hitro plovbo z vetrom proti jugu. Druga bolj zanesljiva pa je plovba ob obalah Maroka, kjer s kopnega pihajo nekoliko močnejši vetrovi vzhodnih smeri.

Po dveh dneh in 16 urah plovbe se je izkazalo, da je plovba ob obali hitrejša. Najhitreje spet pluje ekipa Punta del Este. Z zaostankom med 23 in 35 nmi je večina ekip, ki so se odločile za plovbo ob obali. Ekipi Zhuhai in GoToBermuda, ki sta se odločili za plovbo po zahodni ruti, po odprtem oceanu, nato pa sta se premislili iz zapluli proti vzhodu, zaostajata že več kot 100 nmi. Ekipi WTC Logistics in Seattle edini vztrajata in plujeta proti zahodu. Ekipe ob obali plujejo s hitrostmi med 9 in 11 vozli, medtem ko ekipi na zahodu dosegata hitrosti le okrog 8 vozlov. Katera taktična odločitev je prava, bo jasno, ko bodo na odprtem morju zapihali močnejši pasati.

John Stickland, skipper ekipe Ha Long Bay, Viet Nam, ki pluje na trenutnem tretjem mestu, je poslal sporočilo z jadrnice:

»Današnje jadranje je bilo počasno. Ob 8.30 smo zamenjali jadra. Namesto Code 2 smo namestili Code 1 (jadro Code 1 je po obliki podobno jadru Code 2, a je izdelano iz tanjšega materiala). Plujemo počasi s hitrostmi 3–5 vozlov. Spremljajo nas tudi druge ekipe. Flota je razdeljena. Upam, da se bo naša taktična odločitev izkazala za pravilno. Počakati moramo, da se pasati okrepijo.«

Trenutni vrstni red (21.9.2019 ob 9.30):

Prva etapa London - Portimao

Letošnjo poletno sezono smo spet izkoristili in prepluli dobršen del Jadrana. Vse z namenom, da zberemo čim več materiala. Kot je na eNavtiki že v navadi, snemamo posnetke marin, luk in sidrišč iz zraka.

Zakaj snemamo iz zraka

Videoposnetki marin, luk in sidrišč so namenjeni vam in vam v pomoč. Na njih si lahko ogledate posamezne lokacije in jih spoznate, še preden vplujete vanje. Številni zalivi, ki jih še ne poznate, vam po pregledu pomorskih kart ali navigacije, ne dajejo občutka, da so primerni za sidranje in varno prenočevanje. Z našimi videoposnetki jih želimo čim bolj predstaviti. Ker so posneti iz zraka, lahko natančno vidite, kakšno je morsko dno v zalivih, kje bo sidro držalo in kje ne. Izberete si svoj zaliv in se v njem varno zasidrajte.

Novosti v mesecu septembru

V tem mesecu smo že objavili videoposnetke marine Kaštela, sidrišč Pod Sveti Križ in Poje na otoku Cres ter luke Šepurine na otoku Prvič. Kaj vse bomo predstavili do konca meseca, pa si lahko ogledate v spodnjem videu.

Trenutno na eNavtiki

Do sedaj smo objavili že 279 videoposnetkov iz zraka. Vsi so dosegljivi na tej povezavi: Jadran iz zraka. Vsi posnetki so pregledno razvrščeni po državah, regijah in otokih.

Sooblikujte eNavtiko

Sporočite nam, katere dele Jadrana, katere otoke oziroma katere zalive bi si želeli ogledati iz zraka. Vaše želje sporočite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

eNavtika na youtube.com

Na največjem spletnem mestu za videoposnetke youtube imamo svoj lasten kanal. Naročite se nanj in informacijo o tem, kaj smo objavili, boste prejeli prvi: eNavtika youtube

Ameriška obalna staža je ujela tihotapsko podmornico, na kateri so našli skoraj 8 ton kokaina.

Specialna enota ameriške obalne straže je v Tihem oceanu sledila sumljivi podmornici. Ko jim je prišla na sled, so člani specialne enote izvedli izjemno akcijo, ki so jo posneli s kamero.

Ko so se vkrcali na podmornico, so v njej našli pet oseb, ki so prevažale 7711 kg kokaina. Ulična prodajna vrednost zaseženih mamil znaša 232 mi USD.

Improvizirane podmornice, kot je zasežena, so pogosta metoda za prevoz prepovedanih drog v ZDA. V zadnjih treh mesecih je Obalna straža v akcijah na morju zasegla že 14 plovil, ki so tovorila drogo. Skupno so zasegli že 17.700 kg kokaina in pol tone marihuane. Skupna vrednost zaseženih drog bi na ulici znašala 569 mio UDS.

VIDEOPOSNETEK AKCIJE

Vir: US Coast Guard, NBC

Italijanska ladjedelnica Ranieri je že predstavila novosti za leto 2020. V prejšnjem tednu smo predstavili Ranieri Cayman 27.0 Sport Touring, tokrat pa predstavljamo še večjega brata iz serije Caymer z oznako 35.0 Executive.

Izdelovalec plovil iz italijanskega kraja Soverato bo zopet ponudil atraktivne novosti, tokrat iz programa gumenjakov CAYMAN. V prihajajoči jeseni, bo Ranieri International demnostriral svojo izjemno rast in svoje nove modele predstavil na svetovno znanih sejmih v Genovi in Cannesu.

Ranieri Cayman 35.0 Executive, atraktiven gumenjak z dolžino 11 metrov in širino 3,80 metra. Prostorno in elegantno plovilo lahko poganjata dva motorja z skupno močjo 900 konjskih moči in ob tem nedvomno zagotavljata visoko zmogljivost.

Notranjost Ranieri Caymana 35.0 Executive vključuje dvojno kabino in 4 ležišča. Gumenjak nam razkrije značilno lastnost Ranierijevih oblikovalcev – to je velika pozornost do neskončnih podrobnosti in malenkosti, ki obogatijo že tako bogat čoln z standardno opremo.

V sprednjem delu je udoben tridelni osrednji naslonski sedež z vgrajenimi zvočniki in stereo sistemom. Premec se nadaljuje z ogromno sončno ploščadjo. Krmilna konzola je razkošna in ponuja ogromno prostora za navigacijski sistem, stikala, števce, ipd.

Proti zadnjemu delu od atraktivnega in modernega črnega loka, se oblikuje značilna klop v obliki črke U in kot podobno pri Cayman 27.0 Sport Touring modelu, tudi 35.0 Executive ponuja možnost vgradnje zložljive mizice. Zagotovo pa bodo potniki na plovilu zadovoljni s t.i. jedilnico, ki ponuja plinski štedilnik z dvema gorilnikoma, koritom s pipo iz nerjavečega jekla in pripravljenim prostorom za hladilnik.

Premer Orca-Panel tubusov znaša 65cm in se loči na 8 prekatov. Plovilo lahko maksimalno sprejme 24 potnikov.

Cayman 35.0 Executive je zasnovan z HIS tehnologijo (Hull Innovative System) in opremljen z t.i. »Active Suspension System«, ki skrbi za to, da zmanjša vpliv hrupa iz okolice, ter s tem poskrbi da je vožnja prijetna in nudi najboljše ugodje.

Več o plovilu na Ranieri Cayman 35.0 Executive