Zadnje iz eTrgovine

9.90€

Buff je večuporabno pokrivalo, ruta, šal, ki bo uporabna v 1001 priložnosti. Uporabljate ga lahko za zaščito obraza, glave, vratu ali zapestja. Primerne je tako v hladnih zimskih dneh kakor tudi v vročih poletnih. Primeren je za vsakodnevno uporabo in za šport.

Nekaj primerov uporabe:

  • šal,
  • ruta,
  • kapa,
  • bandana,
  • polovična maska (ni zaščitna maska),
  • ovratnik,
  • naglavni trak,
  • piratska ruta,
  • zapestni trak,
  • ušesni trak,
  • kapuca,
  • trak za spenjanje las,
  • balaclava,
  • in številne druge.

Buff eNavtika je izdelan iz 100% sintetičnega materiala, ki je pralen v pralnem stroju. Velikost je 25 x 50 cm. Na voljo v beli in črni barvi.

Pri nakupu 4 kosov prejmete 5. brezplačno!

Z nakupom pomagate pri kreiranju spletne eNavtika. Hvala!

BUFF - BELA BARVA na tej povezavi

Buff eNavtika - črna barva

Zadnji video

Miranda Merron, Vendee Globe

Manj kot 5.000 nmi je še pred najhitrejšimi jadralci do konca regate in razlike so vse manjše. Jannick Bestaven (Maitre Coq IV) je še vedno na prvem mestu vendar se njegova prednost v toplih vodah topijo kot sneg. Charlie Dalin (APIVIA) na drugem mestu se mu je približal na vsega 60 nmi. Na tretjem zopet pluje Thoma Ruyant (LinkedOut) z 170 nmi zaostanka. Damiena Seguina (Groupe APICIL) je prehitel in pluje le 3 nmi pred njim. Louis Burton (Bureau Vallee 2) na petem mestu pluje z zaostankom 210 nmi. Jean Le Cam pluje na devetem mestu z zaostankom 370 nmi. Glede na to, da je do cilja še 5000 nmi, razlika med prvimi desetimi jadralci pa zgolj 370 nmi, še nič ni odločeno. Na plovbi proti severu jih čaka še prečkanje muhastega področja Doldrums, ki lahko štrene močno premeša. Ker so razlike med tekmovalci majhne, bodo pluli v podobnih pogojih. Taktične odločitve bodo tiste, ki bodo vrstni red lahko močno premešale.

Jeremie Beyou napredoval na 16. mesto

Miranda Merron, Vendee Globe

Jeremie Beyou (Charal) nadaljuje v svojem stilu. Čeprav je regato pričel z osem dnevnim zaostankom se počasi prebija po lestvici navzgor. V zadnjih dneh je pridobil dve mesti. Eno na račun odstopa Isabelle Joschke, drugo pa ker je uspel prehiteti Angležinjo Pip Hare (Medallia). Njegov zaostanek za vodilnim se je zmanjšal na vsega 2300 nmi.

Miranda Merron mimo ledene gore

Miranda Merron pluje na jugu Tihega oceana. Približuje se točki Nemo. Včeraj je plula blizu meje Antarktične cone prepovedane plovbe. Meja naj bi bila ločnica med področjem okoli Antarktike v katerem so pogoste ledene gore. Plovba severno od te meje bi morala biti varna. Miranda Merron je včeraj na radarju opazilo veliko ledeno goro. Plula je zgolj 20 nmi mimo nje. Previdnost ni nikoli odveč. Radar mora delovati 24 ur na dan.

< Sedma žrtev na regati   Sprememba v vodstvu >

Foto: © Yvan Zedda / Alea, posnetek zaslona

Ponedeljek 11 Jan 2021

Isabelle Joschke, MACSF, Vendee Globe

Francosko nemška skiperka Isabelle Joschke, ki jadra na jadrnic MACSF, je morala odstopiti. Težave na sistemu kobilice so se stopnjevale vse do včeraj. V vetrovih, ki so na južnem Atlantiku  dosegali 30 do 35 vozlov, ni več uspela pluti varno, zato je bila prisiljena odstopiti.

Isabelle Joschke je plula na odličnem enajstem mestu. Približno 1100 nmi od Argentinske obale so jo težki vremenski pogoji prisilili, da regato zaključi.

Včeraj popoldne je med plovbo po južnem Atlantiku Isabelle ugotovila, da cilinder hidravlične kobilice, kobilice ne drži več v središču. Ko ji je 3.1. odpovedal sistem hidravlične kobilice, je plula s fiksno kobilico. Včeraj je opazila, da kobilica ni več v središčni legi. Takoj je spustila glavno jadro. Plula je le še z nevihtnim flokom, da je obdržala jadrnico stabilno.

Vodja ekipe MACSF, Alain Gautier je opisal situacijo:

"Isabelle trenutno ocenjuje situacijo. Zmanjšala je hitrost plovbe, da minimizirala vpliv valov na jadrnico in preprečila, da bi voda začela vdirati v plovilo. Trenutno pluje v smeri depresije in pogoji se bodo preko noči poslabšali. Jutri se bo veter obrnil in poizkušala bo pobegniti sistemu nizkega zračnega pritiska. Ko se bo morje umirilo, bo vse lažje. Jasno je, da Isabelle na more več tekmovati. Prisiljena je odstopiti. Stalno smo v kontaktu z njo in iščemo najboljše rešitve."

Isabelle Joschke je lahko razočarana. 21.200 nmi regate je odplula odlično. Bila je na 11. mestu v vodilni zasledovalni ekipi. Bila je najhitrejša jadralka, ki se je odlično kosala z moškim delom.

Temperature naraščajo, prednost se topi

Isabelle Joschke, MACSF, Vendee Globe

Yannick Bestaven, ki si je pri vzpenjanju po južnem Atlantiku priboril že dobrih 400 nmi prednosti pred zasledovalci, jo počasi izgublja. Zaradi šibkih vetrov vzdolž Urugvajske in Brazilske obale sta se mu približala zasledovalca Charlie Dalin in Damien Seguin. Dalin napreduje nekoliko bolje. Za vodilnim Bestavenom zaostaja le še 180 nmi, pred Seguinom pa ja prednost povečal na 80 nmi. Na četrtem mestu pluje Thomas Ruyant, ki zaostaja dodatnih 10 nmi za Seguinom. Pluje po isti ruti kot Dalin, bliže obali.

Zasledovalna ekipa se nevarno približuje. Zasledovalci Burton, Detreux, Le Cam, Herrmann in Pedote, pluje vzhodneje v solidnem vetru, ki jim omogoča vzpenjanje proti Ekvatorju s hitrostjo plovbe med 15 in 17 vozli. Svoj zaostanek za Bestevanom so močno zmanjšali. Zaostajajo le še 500 nmi.

< Trije jadralci ogroženi   Regata se počasi končuje >

Foto: © Isabelle Joschke / MACSF, posnetek zaslona

Nedelja 10 Jan 2021

Pašman, Tkon, otok

Raznolik otok Pašman vsakemu obiskovalcu lahko ponudi tisto, kar išče na svojem navtičnem popotovanju po Zadrskem arhipelagu. Njegovi dobro zaščiteni zalivi so priljubljeni pri vseh križarjenjih, ki se začnejo ali končajo v Zadrski regiji.

Zgodovina

Otok Pašman je bil naseljen že v prazgodovini. Naseljen je bil v antiki in v času Rimske republike, o čemer pričajo številni ostanki rimske arhitekture, kamniti napisi in najdeni kovanci iz tistega obdobja. Prva omemba otoka v pisnih dokumentih je iz leta 990. Ime Katan naj bi ustrezalo današnjemu kraju z imenom Tkon. Po dosedanjih podatkih naj bi mesto obstajalo že od leta 950. Sledili so mu Pašman leta 990, 1067 Neviđane, 1284 Dobropoljana in leta 1446 Ždrelac. Na otoku so imeli svoja posestva številni premožni prebivalci mesta Zadar in Biograd, zadrska nadškofija in zadrski benediktinci. V mestu Kraj na otoku je od leta 1390 frančiškanski samostan, ki hrani številne dokumente, ki opisujejo bogato zgodovino otoka.

Otok je po padcu Beneške republike prišel pod oblast Francozov, ki jih je kasneje zamenjala avstrijska oblast vse do padca monarhije. Od leta 1918 je otok del Hrvaške.

Prebivalci otoka so se skozi zgodovino ukvarjali s poljedelstvom, oljkarstvom in ribolovom.

Otok danes

Pašman, Tkon, otok

Moderni časi so in bližina mest Zadar in Biograd na celini je dodobra spremenila navade domačinov. Na otoku naj bi jih živelo nekaj več kot 3000. Številni med njimi se dnevno odpravljajo v službo na celino, številni se preživljajo s turizmom, le redki pa s tradicionalnim ribolovom ali poljedelstvom. Pašman je otok, na katerem ni nobene marine, malo tranzitnih privezov v pristaniščih, ima pa številne lepe zalive s sidrišči, ob katerih so zrasle dalmatinske konobe.

Plovba okoli otoka Pašman

Številni najemniki plovil se prvi ali zadnji dan jadranja privežejo v zalivu Zaklopica na skrajni jugozahodni strani otoka Pašman. Zaliv je v neposredni bližini marine Biograd in izjemno primeren za prenočevanje zadnji dan najema. Zjutraj bo treba prepluti le 2,5 nmi, se ustaviti na bencinski črpalki pred marino in plovilo boste lahko oddali še pred 10. uro. Za zaliv je podeljena koncesija. Nameščene so plovke in prenočevanje je treba plačati. V južnem delu zaliva je gostilna.

Ko po vzhodni strani otoka plujemo proti severu, priplujemo do mesta Tkon, ki je trajektna luka in povezuje otok s celino. Nova luka v severnem delu je bila zgrajena leta 2020. Na nasprotni strani je majhno pristanišče, ki ima 10 tranzitnih privezov. Tkon je tipično majhno primorsko mesto, ki v poletni sezoni oživi. Odprti so številni bari in restavracije, v katerih boste lahko okušali tipično dalmatinsko hrano.

Pašman, Tkon, otok

Le 1,5 nmi severno je majhna luka Kraj. V pristanišču se je možno privezati bočno. Prostora je za dve plovili. Globine v okolici luke so primerne za sidranje. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Severovzhodno od Kraja so otoki Veli Dužac, Mali Dužac in Mutan. Predel proti luki Jesenice je zato zaščiten pred burjo in tramontano. Je izjemno primeren za sidranje v primeru nevihte. Luka Jesenice ne omogoča priveza s plovili, ki imajo ugrez več kot 1 m. Večina privezov je komunalnih in so zasedeni s plovili domačinov. Luka Pašman, ki je le 0,3 nmi severno, omogoča bočni privez. Prostora je za 3 do 4 plovila. Izpostavljena je tramontani in burji, zato privez ob napovedi nevihte ni primeren. Čeprav luka nosi isto ime kot otok, ni največji kraj na otoku. Je majhen in miren kraj, ki oživi le poleti.

Ko plovbo nadaljujemo proti severozahodu in zaplujemo mimo otoka Garmenjak, je na njegovi zahodni strani luka Barotul. Med otokoma je globina morja le 1,3 m. Obplujte ga raje po severni strani. Zaliv Taline je dobro zaščiten pred južnimi vetrovi. Globine so med 2 in 5 m. Dno je peščeno in sidro povsod drži dobro. Na zahodni strani zaliva je luka Mrljane. Majhna luka nudi le bočni privez, prostora je le za plovilo ali dve, in ni namenjena daljšim postankom. Podobno je v luki Neviđane. S plovilom lahko pristanemo le bočno na pomolu, poleg svetilnika. Del pomola na notranji stani valobrana, ki luko ščiti pred burjo, je porušen. Nekoliko boljše možnosti so v luki Dobrapoljana. Severni pomol omogoča bočni privez 4 do 5 plovilom. Privezati se je možno na zunanji in na notranji strani pomola. Globine v luki so največ 2,5 m, zato je za krmarjenje z jadrnico potrebno nekoliko previdnosti.

Pašman, Tkon, otok

Na severovzhodni strani otoka sta še luka Banj in Ždrelac. Obe omogočata privez manjšim plovilom in sta kot večina luk na vzhodni strani otoka namenjeni plovilom domačinov. V obeh lukah je možno pristati bočno, po potrebi tudi prenočiti. Iz luke Ždrelac priplujemo do prehoda Ždrelac Mali. V prehodu med otokoma je ogromno prostora za sidranje. Globine so med 2 in 6 m. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi. Glede na napoved se je treba le zasidrati v pravem delu zaliva. Ždrelac Mali je med poletno sezono obremenjen prehod. Skozenj plujejo številna plovila, ki v zalivu povzročajo valove. Če ste na plovbi z jadrnico, ne pozabite, da je pod mostom Ždrelac Mali le 16,5 m. Ne zaplujte pod most, če niste prepričani, kolikšna je višina vašega jambora nad morsko gladino. Upoštevaje tudi plimovanje.

Pašman, Tkon, otok

Ko zaplujemo pod mostom skozi prehod, bomo na zahodni obali otoka lahko sidrali v zalivih. Pristanišč na tej strani ni. To pa še ne pomeni, da zahodna stran ni primerna za navtike. Prav nasprotno. Tu je več zalivov, nekaj tudi takih, ki so prazni tudi sredi poletja. Dnevno kopanje ali celo prenočevanje postaneta lahko pravi užitek v miru. Zelo verjetno je, da boste v zalivu sami. Ko zaplujemo proti južnemu delu, lahko vplujemo najprej v zaliv Soline. Za zaliv je podeljena koncesija in sidranje je dovoljeno zgolj na plovkah. Eno sidrišče je v severnem delu, drugo v južnem. V obeh delih sta na obali gostili, ki nudita domačo hrano. Predvsem so na voljo morske jedi iz svežih sestavin. Naslednji zaliv v smeri proti jugu je Žinčena. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Je izjemno lepo sidrišče. Sidrati je treba na lastnem sidru in plačilo ni potrebno. Tisti, ki raje prenočujete na plovki, odplujte v sosednji zaliv Lanđin. Velik zaliv nudi enako dobro zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. V njem je nameščenih več kot 30 plovk. Na obali sta dve gostilni, do katerih lahko priplujete s svojim pomožnim plovilom, na željo, pa vas bo prišel iskat tudi gostilničar.

Tudi zaliv Lanđin je pogosta izbira za prenočevanje zadnji dan pred vračanjem najetih plovil v izhodiščno marino. Ker je v njem več plovk, je večja verjetnost, da boste našli privez, tudi če priplujete proti večeru. Tudi v primeru burje boste v zalivu prenočili mirno.

Ko zaključujemo plovbo okoli otoka, bomo pri plovbi proti jugozahodu zapluli mimo ribjih farm, ki so postavljene med jugom otoka Pašmana in otoki Košara, Žižanj in Košarica. Ko priplujemo skozi ožino med otokoma Pašman in Žižanj, se na levi strani odpre velik zaliv Tri luke. Tudi ta zaliv je primeren za prenočevanje. Zaprt je proti vsem vetrovom, razen proti južnim.

Otok Pašman nudi vsakomur nekaj. Primeren je tako za postanek pred vračanjem v izhodiščno marino v zadrski regiji (Biograd, Sukošan, Zadar ...) kot za prenočevanje v primeru, da ste plovilo prevzeli pozno popoldne. Prav tako je Pašman primeren za postanek na plovbi s severa proti jugu ali obratno. Žal pa na otoku ni nobene marine in je oskrba plovila nekoliko težja.

Videoposnetki otoka Pašman posneti iz zraka

>

Sobota 09 Jan 2021

Kdaj pa kdaj se lahko na vodi zgodi, da ljudje potrebujejo pomoč. Ker se navtiki zavedamo, da so lahko težave na morju življenjsko nevarne, smo pripravljeni pomagati. In kdaj ko pomagamo, smo lahko presenečeni, komu smo pomagali. Tako sta dva ribiča plula po lousianskem močvirju (ZDA) in našla moškega, ki se je oklepal vej mangrov, pod katerimi so čakali aligatorji. Več dni se je hranil zgolj s polži. Bil je močno dehidriran. Rešila sta ga s svojim plovilom in ga odpeljala v mesto. Ker je bil v zelo slabem fizičnem stanju, sta ga odpeljala v bolnišnico. Ko sta naslednji dan prišla na obisk, da preverita, ali si je opomogel, ju je čakalo presenečenje. Moški je ležal na postelji z lisicami na rokah ob njem pa dva policista, ki sta ga varovala. Šele tam sta spoznala, da sta rešila zapornika, ki je pred nekaj dnevi pobegnil iz zapora.

Foto: posnetek zaslona

Petek 08 Jan 2021

Pip Hare, Vendee Globe

Medtem ko se najhitrejši Yannick Bestaven prepričljivo vzpenja vzdolž vzhodne obale južne Amerike, pa so trije jadralci na samem skrajnem jugu Tihega oceana v veliki nevarnosti.

Jeremie Beyou, ki je zaradi okvare na jadrnici, moral kmalu po štartu regate nazaj v pristanišče Les Sables d'Olonne in ponovno štartal po osmih dneh napreduje. Ko je drugič izplul iz izhodiščnega pristanišča je za zadnjim jadralcem zaostajal že 1000 nmi in za takrat vodilnim Alexom Thomsonom 2700. Celotno regato pluje odlično. Trenutno pluje po skrajnem južnem Tihem oceanu in ogroža naslednjo skupino treh jadralcev. Pred njim plujejo Angležinja Pip Hare na jadrnici Medallia, Arnaud Boisieres na jadrnici La Mie Caline – Artisans Artipole in Alan Roura na La Fabrique. Pred njim imajo le še 100 nmi prednosti. V zadnjih 24 urah je plul hitreje in se jim približal za 20 nmi.

Okvara krmila na Medallia

Pip Hare, Vendee Globe

Včeraj popoldne je Pip Hare sporočila, da mora jadrnico upočasniti. Na levem krmilu je opazila razpoko in morala ga je zamenjati.

»Včeraj v času kosila sem opravila rutinski pregled jadrnice. Opazila sem, da je počeno levo krmilo in da bom morala prenehati tekmovati. Krmilo je počilo v delu med krmno ploščadjo in trupom, blizu spodnjega ležaja. Vsakič, ko je avtopilot premaknil krmilo, se je razpoka povečala. Nisem imela izbire. Morala sem zamenjati krmilo. Če se menjave ne bi lotila takoj, bi se krmilo zlomilo v naslednjih urah. Zaradi težave sem bila zelo razočarana. Prekinit sem morala svojo dirko in se posvetiti popravilu. Poskrbeti moram, da sva z Medallio varne.

Imela sem srečo, da sem razpoko opazila, ko sem imela veter v levi bok zato levo krmilo ni bilo obremenjeno. Takoj sem odklopila povezave na krmilu in plula zgolj z desnim krmilom. S tem sem preprečila, da bi se poškodoval krmilni sistem. Imela sem srečo, da sem napako odkrila pravočasno. V planu sem imela prečiti. Veter je pihal s hitrostjo 30 vozlov. Takrat bi obremenila levo krmilo, ki bi verjetno v trenutku odpadlo. K sreči imam na krovu rezervo«

Ko je uspela zamenjati krmilo, je sporočila svoji tehnični ekipi:

»Vsak delček mojega telesa me boli. Vse členke na prstih imam krvave, kolena so podrgnjena, bolijo me noge. Nisem si predstavljala, da me bo tako bolelo. Vendar, ja, krmilo sem zamenjala in Medallia je zopet v dirki.«

Pip Hare je zaradi težave v zadnjih 24 urah preplula le 140 nmi. Pred Jeremie Beyoujem ima le še 80 nmi prednosti.

Kaj se dogaja na vrhu

Pip Hare, Vendee Globe

Yannick Bestaven ne popušča. Ob vzhodni obali Južne Amerike se vzpenja proti severu. Obplul je že Argentino in trenutno pluje mimo Urugvaja. Padel je v področje brezvetrja in pluje zgolj s hitrostjo 5 vozlov. Zasledovalca Charle Dalin in Thomas Ruyant plujeta v močnejših vetrovih, ki pa žel pihajo s severa. Tudi njuna hitrost približevanja cilju na takšna kot bi si želela. Plujeta prosti vzhodu s hitrostjo 15 vozlov, hitrost približevanja cilju pa je zgolj 8. Bestaven se približuje cilju zgolj z 3 vozli, zato lahko pričakujemo, da se bo njegova prednost v naslednjih 24 urah zmanjšala.

Bestaven je v jutranjem sporočilu zapisal:

»Tu ni vetra. Nastavljam jadra po najboljših močeh, da bi se jadrnica premikala naprej. Nekaj je še mrtvega morja. Plovba ni neprijetna, če jo primerjam s plovbo nekaj dni nazaj. Imam pet vozlov vetra, ki se vrtinči okrog mene. Počasi se plazim proti severu. Čakam, da veter obrne na jugozahodnik, da bom lahko zaplul z vetrom. Ta šibak veter je bil napovedan. Upam, da ne bo trajal predolgo. Koliko časa bo trajal, ne vem. Običajno ne dolgo. Trenutna temperatura zraka je 25 stopinj. Tudi voda ima isto temperaturo. Vroče je, primerno za kopanje. Plujemo v toplih morskih tokovih, ki prihajajo s severa. Temperature zato hitro naraščajo. Vlažnost je visoka in oblačno je. Nad nami je področje nizkega zračnega pritiska.

Dolgo časa nisem videl nobenega plovila. Plujemo daleč od obale. Bolj zapleteno bo postalo, ko se dvignemo prti Braziliji, kjer je veliko ribiških plovil. Upam, da radar dela dobro. Področje vetra bo blizu obale. Verjetno bom videl obalo Cabo Frio. Tam so v morju številne vetrne elektrarne in naftne ploščadi. Plovba bo zahtevna, vendar moram tvegati. Ves čas bom moral biti zelo pozoren.«

< Noč ima svojo moč   Sedma žrtev na regati >

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, © Pip Hare / Medallia, posnetek zaslona

Petek 08 Jan 2021

Benjamin Detreux , OMIA – Water Family, Vendee Globe

Bestaven je vodilni na regati Vendee Globe že 21 dni. Od prevzema vodstva se je njegova prednost počasi a zanesljivo večala, danes ponoči v južnem Atlantiku, pa se je močno oddaljil od zasledovalcev. Našel je idealno pot plovbe skozi področje anticiklona, prvi zaplul iz njega in izkoristil dobre vetrovne razmere. V zadnjih 24 uraj je preplul 3560 nmi, medtem ko je zasledovalec Charlie Dalin preplul zgolj 221 nmi. Njegov trenutni zaostanek znaša že 411 nmi.

Benjamin Detreux , OMIA – Water Family, Vendee Globe

Charlie Dalin in Thomas Ruyant sta se odločila za plovbo bliže obali, medtem, ko je zasledovalna ekipa zaplula bolj proti vzhodu. Vodilni v skupini Damien Seguin na jadrnici Groupe APICIL jadra odlično in se je danes zjutraj zavihtel na tretje mesto med Dalina in Ruyanta. Med njimi je le 2 nmi razlike, zato bo do sprememb še prihajalo.

»Do sedaj res nisem naredil nobene napake. Še naprej verjamem v svoje srečne zvezde. Ves čas preverjam sotekmovalce, ki plujejo za mano in jih analiziram. Zelo sem vesel, da se se povzpel na drugo mesto. Ne morem skrivati sreče, da sem napredoval, čeprav je bilo zapleteno. Pred nami so še številne pasti. Odločil sem se za svojo smer plovbe in verjamem vanjo. Sledil bom načrtu vse do konca.«, je povedal Damien Seguin, ko se je za trenutek povzpel na drugo mesto.

Benjamin Detreux splezal na jambor

Benjamin Detreux (OMIA – Water Family) je 28.12. strgal jadro J2. Uspel ga je sneti in zakrpati. Danes ponoči je izkoristil ugodne vremenske razmere, splezal na jambor in ponovno namestil jadro.

< Najtežji trenutki za Herrmanna   Trije jadralci ogroženi >

Foto: © Benjamin Dutreux / OMIA - Water Family, posnetek zaslona

Četrtek 07 Jan 2021

Solo jadralec je s svojo 10 m dolgo jadrnico jadral po Arafurskem morju med Avstralijo in Papuo Novo Gvinejo. Močan sunek vetra ga je vrgel v morje približno 60 nmi od obale.

Jadralec je plul po odprtem morju Severnega teritorija Avstralije. Pihali so močni vetrovi in morje je bilo močno vzvalovano. Nenaden sunek vetra ga je vrgel v morje. K sreči je imel na sebi varnostni jopič opremljen s PLB – (Personal Locator Beacon) oziroma osebni lokator, ki se je sprožil takoj po padcu v vodo. Jadralec se sam ni mogel vrniti na plovilo, ki je nadaljevalo s plovbo.

Reševalci in reševalni jopič s PLB, ki so rešili solo jadralca

Signal njegovega PLB so prejeli v avstralskem centru za reševanje na morju in o nezgodi obvestili pomorsko policijo iz mesta Darwin. Nesrečni jadralec je bil približno 90 nmi oddaljen od kraja Nhulunbuy v oddaljenem Severnem teritoriju. Vremenske razmere so bile izjemno slabe. Na lokacijo so poslali reševalni helikopter in plovilo. Ko so ga dosegli, je bil že 15 nmi oddaljen od svoje jadrnice. Iz helikopterja so mu vrgli reševalni splav z radijsko postajo, preko katere so lahko usklajevali reševanje. Da so ga rešili, so potrebovali kar pet ur.

Odpeljali so ga v bolnišnico. Bil je izčrpan in dehidriran. K sreči je bilo morje toplo in se ni podhladil.

Po uspešno zaključeni reševalni akciji so v centru za reševanje povedali, da bi se nesreča lahko končala tragično, če jadralec ne bi uporabljal primerne varnostne opreme. Njegove jadrnice jim zaradi slabih vremenskih razmer ni uspelo rešiti. Njeno gibanje bodo spremljali, dokler bo možni in o lokaciji obveščali lastnika.

Četrtek 07 Jan 2021

Walter Teršek, Orplid, sailing

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Sidrišče pred marino Rubicon se je izpraznilo. Tudi barke, ki so bile na muringu, so lastniki prestavili v marino, kar je pomenilo,  da se moram prestaviti tudi jaz. Novo leto se ni pričelo tako kot so mi ga vsi zaželeli, ampak prav nasprotno. Izgubil sem bančno kartico in v gotovini sem imel le 10 €. No, vseeno bolje kot lani v tem času, ko sem v brodolomu izgubil vse.  Pošiljka, ki so mi jo poslali od doma,  se je izgubila na poti. Potem so jo le našli,  a je še vedno nimam. Kup komplikacij s carino, čeprav smo v EU, ampak vsak po svoje razume brezcarinsko unijo. V pošiljki je tudi moja stara genova, ki mi jo je Rado popravil. Brez jadra pa jadranja ni! Upam, da kmalu dobim težko pričakovani paket, saj v ponedeljek nameravam nadaljevati pot proti  otoku Tenerif.

Prijatel Phyllippe je zapustil otok pred tremi dnevi. Zdaj sem tu ostal sam. Prav lepo sva se ujela s Phyllippom: jaz sem lovil ribe, on pa je kuhal. Odličen kuhar je! Skupaj sva hodila v mesto, kjer sva si kupila najnujnejše stvari,  ki se dobro priležejo ribam.  Običajno sem nalovil brancine, na Silvestrovo pa sem ujel ribo, ki ji tukaj pravijo mero. Dolga je bila nekaj več kot 60 cm in je tehtala nekaj kilogramov. Phyllippe jo je pripravil za novoletno večerjo,  ostalo je je še za nekaj kosil.  Prvega januarja sem se odpravil  na ribolov in iz vode  potegnil skoraj meter dolgo barakudo. Prav hvaležen sem bil morju za ta odličen ulov, saj sem barakudo prodal za 30 €.  Tako se je moje novo leto pričelo z začetnim kapitalom 40 €! Še dobro, da znam loviti, lačen ne bom, sem in tja bom tudi kaj prodal, pa bo šlo.

Walter Teršek, Orplid, sailing

V tem tednu sem se posvetil  jamboru  in barki, saj je na njej kar naprej potrebno kaj urediti. Sedaj, ko so pripone nameščene in jambor spet stoji na barki, se počutim veliko boljše in počasi bom lahko odkljukal  vse naloge, ki jih beležim v moji delovni knjižici.  Najbolj pa me muči rezervni del za vetrni pilot:  še vedno ni narejen in kot kaže tudi ne bo.  Čakam ga že dva  meseca in sem tako zelo jezen na človeka, ki mi je obljubil, da ga bo izdelal, da me misel na to vedno znova spravi v slabo voljo. Ko pa pomislim kako je, če ti pogori hiša, se spomnim kako je bilo lani meni, ko se mi je potopila jadrnica,  jeza se razblini in mu oprostim.  Odločiti se bom moral ali naj novi rezervni del naročim iz Nemčije, kar bo verjetno trajalo tudi vsaj mesec, glede na to da se je čas potovanja za pošiljke izjemno podaljšal...   Moje prečkanje   Atlantika visi na tanki nitki, ki jo prede čas, ki neusmiljeno beži. Na   Kanarskih otokih
pa je čas zadnja stvar, za katero se  ljudje tu sekirajo!

Zdaj, ko  je barka privezana v marini, sem namestil nazaj viharni flok in glavno jadro, povezal z vhf postajo novo vhf anteno, ki je sedaj na vrhu jambora. Potrebno je bilo napeljati ves kabel po barki in ga speljati na določeno mesto, kar je vedno zabavno. Zamenjal sem tudi vse naftne filtre in se poglobil v čiščenje barke od zunaj in od znotraj.  Nekaj dni pred novim letom pa sem celo uspel očistiti rjavi tank za odpadno vodo iz lijakov, saj je iz odtokov že precej smrdelo. Prav nič prijetno opravilo, pa sem zato toliko bolj vesel, da sem tudi to smrdečo zgodbo končal pred novim letom.

Walter Teršek, Orplid, sailing

Phyllippe mi je  iz Las Palmasa sporočil, da je tam sidrišče precej bolj zaščiteno in da mu je tam zelo všeč, zlasti še, ker se sedaj lahko na obalo odpravi s pomožnim motorjem, ki sem mu  ga popravil.  Oba pomožna motorja je imel pokvarjena. Enega sem mu popravil, drugega mi je podaril  in z njim še vedno izgubljam živce.  Ravno pravšnje darilo zame – za krepitev živcev.  Zdaj imam vsak dan delo s tem motorjem: Avgusto mi je v ladjedelnici pripravil sod z vodo, kjer se lahko igram z mojim novim nedelujočim motorjem. Ko že mislim, da deluje, znova nekaj odpove.

azmišljam, da ga je verjetno Phyllippe s svojim »orlovim« vidom in sluhom  sam popravljal, pa pri tem izgubil polovico uplinjača. Ne vem – naj ga vržem za staro železo ali pa ga na barki uporabim kot dodatno težo, na kar sem sicer  alergičen. To navado imam še vedno od  Lady Ivane, iz katere je občasno letelo ven čisto vse, česar nisem potreboval. Tudi Orplid je že precej lažji kot je bil takrat, ko sem ga kupil, saj vse skupaj sortiram in stvari, ki jih ne potrebujem, mečem proč ali pa podarim.  Sem pa sedaj v veliki dilemi: stare pripone so še vedno dobre in  ne morem in ne morem jih vreči proč, saj jih hočem imeti za rezervo in jih bom tudi imel! Kam pa naj jih shranim, pa še vedno ne vem. No, bom že našel pravo mesto.

Na tem malem otoku se ne zgodi kaj dosti. Življenje teče mirno in predvsem počasi.  Kalima je prenehala, saj se je veter obrnil in sedaj piha jugo. Čez nekaj dni bo pihal močan zahodnik, kajti na Atlantskem oceanu se znova obeta neko neurje. Stanje s corono je takšno kot lani: nič se ni spremenilo, tudi corone ni na otoku in  življenje poteka povsem normalno, če odštejemo nošenje  mask.

Knjiga: 10 m svobode

Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti.
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

 

< Playa Blanca   Nadaljevanje plovbe 13.1.2021

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

Sreda 06 Jan 2021

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Algeciras (Gibraltarski zaliv) 1. dan

Noč ni bila najbolj mirna, ponoči smo se začeli bolj pozibavati. Jaz sem vseeno spal v redu, Lili niti ne.

Čez noč je nekaj malega deževalo, ravno toliko, da je opralo sol z barke, jutro pa je oblačno. Nad Gibraltarsko skalo je čisto po angleško najbolj gost oblak.

Narediva nekaj stvari po barki – malo sva dodelala stranico za štedilnikom, kjer se zdaj ne vidi več gole plastike, tudi če kaj pade za štedilnik, ne more več v kakšno špranjo. Stvar je imela tako nizko prioriteto, da je niti na spisku ni bilo, a zdaj, ko je narejeno, sem zadovoljen.

Lili me je ostrigla! Po navadi rabi kar precej prigovarjanja, preden se me usmili. Dobro ji je uspelo. Saj bi lahko šel v La Linei k frizerju, ampak tule sem se lahko strigel brez maske.

V pristanišču pa naju razveseljujejo delfini. Že dopoldan so lovili, proti večeru pa jih je bilo sploh veliko. Cela jata jih je. Ribe naženejo v pristanišče, od koder nimajo več izhoda. Pa še voda je bolj motna, verjetno delfini s svojimi sonarji lahko še vedno lovijo, ribe pa jih ne vidijo tako dobro in težje bežijo. Še bolj od naju pa so bili navdušeni galebi, ki so se drli na ves glas in se prepirali za ostanke rib. Lepo, da lahko po večerji ob kozarčku vina sediš v kokpitu in gledaš delfine.

Heron: Tomaž Pelko

Jutri greva naprej, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega.

Berem pilota o mediteranski Španiji in se nasmejem poglavju o vremenu:

"Vremenske vzorce zahodnega Mediterana krojijo številni različni vremenski sistemi, zato je vreme v glavnem nepredvidljivo, se hitro spreminja in je pogosto povsem različno v krajih, ki so samo malo narazen. Veter piha v glavnem z zahoda, severozahoda, severa ali vzhoda, a ga večkrat lokalno obrnejo topografske značilnosti. Pogosta so obdobja brezvetrja, ki jim sledi vihar."

V glavnem piše, da po navadi piha od koderkoli, razen z juga. Piha pa lahko bodisi premalo ali pa preveč. Hja, pa še res je.

No, vremenarji so si nekaj bolj enotni glede napovedi za jutri in prihodnjih nekaj dni. Vetra bo manj, kot ga je bilo včeraj in danes. Po datotekah GRIB bova imela 15 do 20 vozlov vetra v krmo, valovi pa se bodo občutno zmanjšali in bodo visoki le še meter do dva (ne več 4), s tem da bodo v upadanju. Po mojih izkušnjah po navadi piha nekaj več, kot napoveduje model. Morda zato, ker je naš vetrni instrument na 20 m višine, model pa velja za 10 m nadmorske višine. Še bolj verjetno pa zato, ker model res napoveduje povprečno moč v vsakem triurnem obdobju, jaz pa nehote gledam takrat, ko piha nekaj močneje.

Če bova jutri v območju GSM-signala bo dnevnik objavljen, če bova predaleč, ga boste lahko brali, ko ujameva signal.

Do kod greva, pa je odvisno od vremena in razpoloženja, želja je priti nekako do Cartagene ali še bolje do Torrevieja. Do tam je 280 NM, kakšna dva dneva in pol, če so razmere ugodne.

Heron: Tomaž Pelko

 

< Algeciras 1. del   Nadaljevanje plovbe 10.1.2021

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Sreda 06 Jan 2021

Croatia, prehod meje

Z včerajšnjim dnem veljajo nova pravila za prehod državne meje s Hrvaško. Pogoji so različni za vstop na Hrvaško in vračanje v Slovenijo.

Vračanje v Slovenijo

Od 2. januarja 2021 velja nov Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Glavne novosti so: pet dodatnih izjem za vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno ali negativnega testa PCR, veljavnost negativnega testa PCR se podaljšuje na 48 ur, na petih mejnih prehodih s Hrvaško bo omogočeno testiranje s hitrim antigenskim testom.

Dodatne izjeme za vstop brez karantene ali negativnega testa PCR

  1. Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem, in sicer:
  2. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
  3. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
  4. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
  5. športniku v individualnih in kolektivnih športih, ki so dovoljeni v odloku, ki začasno omejuje izvajanje športne dejavnosti, in športnemu sodniku, športnemu delegatu in članu spremljevalnega osebja športnika za namen izvedbe tekmovanj in vadbe, če na meji opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen;
  6. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.

Negativni test PCR ne sme biti starejši od 48 ur.

Še vedno velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.

Brez karantene z negativnim hitrim antigenskim testom

Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na petih mejnih prehodih s Hrvaško. Testiranje je brezplačno.

Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:

  • Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,
  • mejni prehod Obrežje,
  • mejni prehod Gruškovje,
  • mejni prehod Metlika,
  • mejni prehod Središče ob Dravi,
  • mejni prehod Jelšane.

Osebi, ki opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen, se dovoli vstop brez napotitve v karanteno na domu.

Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.

 

Vstop na Hrvaško

Pogoji za vstop na hrvaško so bili določeni s 1. 12.2020 in so veljali do 15.12.2020. S tem datumom so bili ukrepi podaljšani in veljajo vse do 15.1.2021.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
  • učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
  • pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
  • diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
  • osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
  • potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
  • pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

    1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
    2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Dodatna izjema - osebe, ki so prebolele COVID-19.

Dodatna izjema pri vstopu na Hrvaško so osebe, ki so prebolele Covid-19.

Osebe, ki so prebolele COVID-19 v zadnjih treh mesecih, so izjeme pri opravljanju PCR testa in samoizalocaije pri vstopu na Hrvaško.

Za dokaz, da so preboleli COVID-19, morajo potniki, ki vstopajo na Hrvaško imeti pozitiven test (PCR ali antigenski test) ali pozitiven test neutralizacije (NT), ki je bil izdaj v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško. Kot dokaz je enakovredno tudi zdravniško potrdilo, da je potnik prebolel COVID-19.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 1. decembra 2020 do 15. januarja 2021.

Sreda 06 Jan 2021