Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

16. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Pravijo, da se lahko imaš v manjši skupini bolje kot v veliki. In točno to se je zgodilo sinoči, ko nas je bilo samo šest in smo imeli dober party na Indigu, ki je trajal do druge ure zjutraj. Bilo je smeha, dobrega vzdušja in vsega kar spada zraven, več kot dovolj. Ljudje se srečamo, se nekako ujamemo čeprav so včasih razlike v letih večje, družimo dokler smo skupaj in potem gremo enkrat vsak svojo pot. Morda se še kje srečamo na tem širnem in velikem oceanu, posejanim z mnogimi otoki in otočki.

Že včeraj so me domačini, mlajši fantje od mene, stari nekje do 40 let, povabili če grem z njimi v divjino pogledat pasti, če so ujeli kakšnega divjega prašiča. Najprej sem jih debelo gledal, ker sem mislil da se šalijo, nato pa so mi pokazali video in sem jim verjel. Dobili smo se ob 13. uri, jaz, moj kolega Španec in še štirje domačini. Nič niso bili podobni lovcem, namesto pušk so imeli dva kopja in vsak je imel za pasom mačeto. OK, pa gremo. Po dobri uri in pol vzpetine, ki je bila več ali manj vsa obrasla s kokosovimi palmami, bananovci in še česa drugega, smo v daljavi le slišali cviljenje prašiča. Ko smo prišli do tja je bil to videti bolj odojek, kot velik divji prašič, ki se je ujel v zanko in na vabo iz odprtega kokosovega oreha z vodo. Prašiča so odnesli do čistine, kjer je bil tudi potok in dva sta ga odrla, ter pripravila za peči, druga dva pa sta priskrbela suhe kokosove orehe, nekaj suhih palminih vej, dračja in že sta imela ogenj. Po
dobri uri in pol, morda po dveh je bilo meso pečeno in smo prašička več ali manj pojedli, skupaj s pečenimi bananami, pili kokosovo vodo,… res pravo in svojevrstno doživetje, ki se ne da primerjati z lokalno hrano, ki ti jo pripravijo v eni od hiš in potem plačaš za večerjo 17 EUR po osebi. Ne hvala!

Vsakemu domačinu sem na koncu dal eno malenkost, ki  sem jo našel na barki in je primerna za manjše uporabno darilo. Vsi štirje so bili veseli darila in so me spet povabili z njimi naslednji teden, a žal sem to prijazno odklonil, saj me takrat ne bo več tukaj.

Popoldne sta odšli še dve barki s sidrišča in zdaj sva ostala sama s Špancem. Oba čakava torkov veter in on gre na Nuko Hivo, jaz pa do otoka Tahuata, potem pa bom še videl, kam dalje. Zvečer sem ubijal mušice po barki, saj jih je zaradi obilice sadja, ki hitro zori na soncu veliko preveč.

Pa je minil še en dan….še eden dan od mnogih na Tihem oceanu…

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

17. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Tokrat sem res dolgo spal, kot bi telo nabiralo spanec in me ni pustilo vstati. Spal sem 9 ur in pol, saj sploh ne vem, kdaj sem nazadnje spal tako dolgo.

Po kavi sem se lotil dela z ribiškim priborom, potem pa sem ves dan nekaj »prčkal«. Okoli 12 ure dobim obisk, pride kolega Katalonec in mi kasneje v pogovoru pove, kako mi po eni strani zavida da plujem sam, saj se on zadnje čase precej prepira s svojo partnerko. Dve leti že plujeta in vmes sta štiri mesece delala v Panami, da sta si nabrala nekaj denarja. Razumem ga in po drugi strani, ko mi razloži zakaj se prepirata, pa ga spet ne razumem. A vendar ima vsak svoj prav, tako ga imata tudi ona dva in vem kako je živeti z nekom na tako majhni kvadraturi. Verjetno se vsi med sabo kdaj pa kdaj malo spričkajo ali so kot temu rečemo, nosasti, a vendar vem, da se vse uredi. Če se ne, pa je pot domov z letalom neizbežna in verjetno najboljša varianta.

Ko je odšel, sem se lotil peke kruha, saj so mi ga zadnjič, na mojem partyu pojedli, kajti naredil sem dober narezek, kasneje sem še nekaj skuhal in kruh je pošel v nekaj minutah. Nimam pa veliko časa, saj moram biti ob petih popoldan pri gospe, ki mi bo narisala tapo. Kruh sem spekel in je videti lep kot vedno, verjetno pa bo tudi dober. A zdaj moram v dingija in na obalo.

Pot me vodi skozi naselje in nekaj ljudi je na ulici, saj se je sonce skrilo in je bivanje na prostem postalo malo lažje. Skozi ulico se prebijem do zadnjih hiš in nato zavijem v kotlino, ki je skrita drugim očem. Po dobre pol ure pridem do hiše, kjer stanujeta Jack in Desiree. Moja tapa je na mizi in se mi zdi lepa, ter polna. Ni še čisto gotova, zato moram počakati pol ure, ta čas pa izkoristim in pogledam, kaj izdeluje Jack iz raznovrstnega lesa. Rezbari čudovite kipce, maske, okraske, itd. Potem mi pokažeta knjigo, kjer sta njuna izdelka v knjigi z naslovom Tapa and Mask. Bravo! Nekajkrat ga fotografiram, kot fotografiram njegove izdelke, nato pa greva v hišo, ki je res borna, a verjetno so takšne vse hiše v vasi. Tapa je gotova, Desiree se še podpiše, nato se fotografirava skupaj s tapo in ko že hočem iti še malo barantam, kar tako, koliko bi stala tapa in en kipec iz tikovine. No, potem sedemo k njihovemu čaju, se pogovarjamo in barantamo. Ker sem bleknil zelo nizko ceno in na koncu smo pristali samo malo višje, nimam druge izbire, kot da kupim oboje. Prav vesel sem nakupa, saj me je oboje stalo samo toliko, kot staneta dve večerji v naselju. Bravo jaz! Imel bom čudovit spomin na Markeze in Fatu Hivo.

Zvečer že v temi pridem na barko, pospravim dingija in motor na barko, saj jutri zjutraj odrinem nazaj proti severu, saj je tam še kakšen otok Markezov, ki ga nisem videl in obiskal.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

18. dan, zaliv Vaitahu, otok Tahuata, Markezi, F.P.

Včerajšnja večerja me je prebudila z bolečino v nogi. Vedel sem, ampak res sem vedel kaj bo. A kaj ko smo včasih ljudje takšni, da se nam zahoče jesti ravno tisto, kar ne smemo. Jaz sem si za večerjo naredil fižolovo solato s čebulo in česnom, notri sem narezal še en paradižnik, vse skupaj zmešal z olivnim oljem, saj bučnega nimam in glej ga zlomka; ob štirih zjutraj me je prebudila gospa putika. Ni druge kot vzeti Naklofen in si skuhati kavo, ki pa tudi ni najboljša za putiko. A če ne smem tega, pa onega, pa tistega,… naj jem zrak? Pustimo to nadlogo!

Ob svitu dvignem sidro in zaplujem proti otoku Tahuata, ki je sosednji otok otoka Hiva Oa. Vedel sem da bo zjutraj malo vetra, nisem pa si mislil, da ga bo tako malo. Komaj za 4 vozle ga je bilo. Brezvetrje. Potem pa le po treh urah in pol motoriranja, prične pihati in razpnem jadra. Vetra je za 10 do 12 vozlov, a v pravo smer. Lepo jadram in lovim ribe, ki danes ne prijemajo. Na morju ne srečam nikogar, razen delfine in potem pred otokom srečam še dva  kita orki. Bili sta oddaljeni 300 metrov od mene, a sem ju prepoznal po plavuti, ki jo upogne. Naredim nekaj posnetkov s telefonom, a na posnetku ni nič razpoznavnega. Predaleč je. Z daljnogledom sem jima še sledil kakšne dve minuti in potem ju ni bilo več. Tu je globina morja 3000 metrov, kar pomeni, da imata dovolj manevrskega prostora za življenje.

Ob otoku mi v zavetrni strani le-ta odvzame veter in zvijem jadra, ter motoriram naprej proti cilju. Ravno se želim dotakniti ploterja da si nekaj pogledam, ko zapoje rola. Opaaaa, riba bo! Odvije na hitro, jaz zategnem in povlečem in v eni sekundi je bilo vse gotovo. Pa se je snela. Povlečem laks do konca na barko in že malo pred barko ugotovim, da se ni snela, ampak je odnesla vabo in tako jaz počasi ostajam brez vab. Zdaj bodo že izgubljene vabe dražje od ujetih rib, ali kot bi Bosanci rekli: »Skuplja pita nego tevsija!« (opr: tevsija – plitka posoda, po navadi aluminijasta, v kateri se peče pita)

V osmih urah in pol le priplujem do današnjega cilja, ki je bil oddaljen 47 NM in v zalivu sta dve barki. Ena nepoznana in SY Cajucito. Sidram med obema in v pesku mi sidro ne zagrabi najbolje, zato ponovim vajo še enkrat in drugič sem zadovoljen. Nikakor pa nisem zadovoljen z zalivom, saj je v njemu precej rolajoče, če ne najbolj rolajoče do sedaj. Pogledam proti obali in se sprašujem kaj bo šele z dingijem, ko bom šel na obalo? Nabijalo ga bo v betonski pomol. Slabo si si to naštimal Jasmin, si rečem in si grem kuhat kavo.

Zvečer sem povabljen na večerjo k enemu od domačinov, skupaj s posadko SY Cajucita. Zato blog oddam malo prej, da ne bom prejel preveč mailov z vprašanji, če danes bloga ne bo. Je je blog….

  < Tihi ocean - (Fatu Hiva 2.del)        Tihi ocean (Otok Tahuata 4. del) >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Sreda 24 Apr 2019

Katero mesto je najstarejše mesto na Jadranu, to je sedaj vprašanje. Če vprašate domačine z otoka Hvar, bo odgovor nedvomno mesto Stari grad. Če vprašate domačine z otoka Vis, bo to nedvomno mesto Vis. Pa poglejmo kaj pravijo dejstva.*

Najstarejši zapisi o mestu Vis izhajajo iz 4. stoletja pred našim štetjem. Vis naj bi bilo mesto že leta 397 pred našim štetjem. Otok Vis naj bi bil tedaj tudi država, ki je ustanavljala svoje kolonije po sosednjih otokih.

Ustanovitelji mesta so bili sirakuški Grki, ki so mesto ustanovili pod vodstvom Dionizija in ga poimenovali Polis Issa. Z nastopom rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja se je samostojnost mesta Issa končala in otok je postal del Rimskega cesarstva. Rimljani so na otoku pustili vidne sledi. Zgradili so terme, gledališče in številna obzidja. Pozneje je otok postal del Beneške republike. Leta 1805 je otok zavzel Napoleon. Leta 1811 ga je Francozom vzela angleška mornarica in ga izkoristila kot trgovski center na Jadranu. Vis je postal pomembno pomorsko središče, ki je povezovalo Evropo z Bližnjim vzhodom. Preko mesta je potekala trgovina z vinom, soljo in dobrinami z Bližnjega vzhoda in Balkana. Še pred prihodom Avstrijskega cesarstva leta 1815 je v mestu že prebivalo več kot 12.000 otočanov. Otok je ostal del Avstro-Ogrske vse do leta 1918. Leta 1866 je potekala velika viška bitka. Domačini, Hrvati, so se pod avstro-ogrsko zastavo borili proti italijanski mornarici, ki je hotela osvojiti otok. Kljub boljši bojni opremljenosti in številčni premoči Italijanov je domačinom uspelo zmagati.

To pa seveda ni bil zadnji poskus Italijanov, da bi osvojili otok. Takoj po koncu prve svetovne vojne leta 1918, so se vrnili in otok okupirali. Leta 1921 je otok postal del Kraljevine Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne sta otok Vis in mesto doživela strašno nazadovanje. Otok je postal vojaška baza JLA. Dostop turistom, predvsem tujim, je bil močno omejen. Domačini so životarili in se stežka preživljali. Število prebivalcev se je zmanjšalo na polovico. Nekoliko boljši časi za otočane so se začeli leta 1992, ko je JLA zapustila otok. Domačini se še naprej ukvarjajo z ribolovom, poljedelstvom, vse več pa s turizmom, ki je danes glavni vir prihodkov otočanov. Ob častitljivem jubileju mesta nam ga je uspelo posneti iz zraka.

Fotografije in video bodo objavljeni v kratkem.

*Na podlagi zgodovinskih zapisov o mestu Stari Grad na otoku Hvar, naj bi bilo ustanovljeno leta 384 pred novim štetjem. Zato je mesto Vis najstarejše mesto na vzhodni jadranski obali in je 13 let starejše od mesta Stari Grad.

Sreda 24 Apr 2019

Nautica Marina Portorož – Sejem

V največji slovenski marini, Marini Portorož, se bo med 16. in 19. majem zgodil val raznovrstnih dogodkov, ki bodo še dodatno popestrili nov in edini navtični sejem na slovenski obali – Nautico Marina Portorož. Navtični sejem, ki ga bo letos prvič organizirala v lastni režiji Marina Portorož, je po informacijah organizatorjev že skorajda 100-% zaseden in, kot dodajajo, ne bo pustil nobenega razstavljavca in obiskovalca ravnodušnega.

Vsekakor bo glavna atrakcija sejma jahta Adler Suprema, 23 metrov dolgo plovilo, ki navdušuje s svojimi inovativnimi rešitvami, saj so imeli proizvajalci, ki so plovilo naredili iz karbona v mislih predvsem čim nižjo porabo in jo s hibridnim pogonom tudi dosegli.

Nautica Marina Portorož – Sejem

Slovensko premiero bo doživel Seafaring 34, plovilo ki je plod slovenskega znanja in tudi narejeno v Sloveniji. Seafaring 34 je bil razvit kot odziv na intenzivno povpraševanje po jahtah, ki imajo minimalen vpliv na okolje in nizke obratovalne stroške, ne da bi pri tem izgubili udobje ali zmožnost plovbe po odprtem morju.

Na Nautici bo prvič predstavljeno tudi plovilo visokega kvalitetnega razreda GRANDEZZA 28 OC. Plovilo je plod izredno natančne izdelave in dovršenega designa. Krasijo jo moderne linije, udobje in odlične plovne lastnosti.

Poleg že omenjenih plovil, bo na sejmu moč videti tudi plovila Pardo 43, Fjord 38 xpress, Princess, Pershing, Hanse, Bavaria, Greenline, X-yachts in mnoge druge. Na tokratnem sejmu Nautica marina Portorož pa organizatorji poseben prostor namenjajo tudi caravaningu, kjer se bo predvidoma predstavilo več kot 20 vozil, svojo udeležbo so na primer že potrdili AC glavan, Akar, Adria mobil in drugi.

Pester sklop dogajanj se bo začel takoj po uradni otvoritvi sejma, ki mu bo sledila medijska regata, ki bo v četrtek, 16. maja, na slovensko obalo privabila novinarke in novinarje iz vse Slovenije in jih skupaj z izkušenimi skiperji za en dan popeljala v svet jadranja in navtike kot take.

Razstavljavci pa bodo po uspešno zaključenem prvem sejemskem dnevu uživali v večeru razstavljavcev ob spremljavi živahne glasbe skupine Manouche.

Nautica Marina Portorož – Sejem

V petek in soboto razstavljavce in obiskovalce čakata dneva, polna mode, lepote, gostili bomo polfinalni izbor Miss Slovenija, in glasbe. Tako bo poleg dogodkov, ki so namenjeni strokovnim diskusijam (pomorska dediščina slovenske obale, najemi jadrnic in jaht itd.) inpredstavitvam različnih navtičnih novitet, premierno organiziran še glasbeni festival Marina Music Fest, ki bo odlična odskočna deska za mlade glasbenike.

Večere bomo zaključili ob glasbi priznanih slovenski glasbenikov, kot so Sašo Gačnik Svarogov, Vlado Kreslin, Helena Blagne in Tanja Žagar.

Te spremljevalne in glasbene dogodke bomo gostili v velikem dodatnem šotoru, ki bo še povečal pokrite razstavne kapacitete na samem sejmu.

Zaradi povečanega obiska, kjer se pričakuje okoli 20.000 obiskovalcev, smo vsebinsko dopolnili in okrepili tudi gostinsko ponudbo, ki jo bomo letos prvič nudili skupaj z zunanjim gostinskim partnerjem. Razstavljavci in obiskovalci se bodo lahko okrepčali v gostinskem kotičku s hitro, a zdravo pripravljeno hrano ter v dveh restavracijah v stilu ponudbe »all you can eat«.

Zaradi velikega zanimanja za obsejemski in sejemski del so karte že v predprodaji na Eventimu in Petrolu.

Sreda 24 Apr 2019

Ris Marine 650 Exclusive, C&G Navigator

Slovensko podjetje C&G Navigator je zastopnik za plovila blagovne znamke Ris Marine v Sloveniji. Med novostmi letošnje sezone je razkošno opremljen gumenjak s trdim dnom Ris Marine 650 Exclusive.

Ris Marine 650 je izjemno udoben in eleganten gumenjak. V dolžino meri 6,40 m, v širino pa kar 2,72 m, zaradi česar ponuja izjemno dobre plovne lastnosti. Plovba je izjemno stabilna, na sidru pa mu velika širina pomaga stabilizirati plovilo, tudi ko valovi prihajajo z boka. Gumenjak ima tubuse s premerom 59 cm, kar pomeni, da je notranja dimenzija med tubusoma kar 1,56 cm. Plovilo lahko zato na krov sprejme do 11 potnikov. V premcu plovila je izjemno udobna sedežna garnitura v obliki črke U, ki se lahko spremeni v prostorno sončno ploščad. Če v premcu namestimo zložljivo mizo, lahko za njo udobno obeduje celotna posadka. Zaradi izjemno domiselnega oblikovanja, miza sega do klopi, ki je nameščena v prednjem delu krmarske konzole. V prednjem delu je tudi predal namenjen sidru, sidrni verigi in sidrni vrvi. Sidranje in odsidravanje je enostavno in z mokro vrvjo in sidrom ne bomo umazali plovila.

Krmarska konzola je nameščena centralno. Prehodi s premca na krmo so na obeh straneh. Krmarju je namenjena Krmarska klop na krmi plovila. Razprostira se čez celotno širino plovila, zato lahko na njej udobno sedijo tri osebe.

Prehod na krmo je preko krmarske klopi. Krma ima na obeh straneh motorja prostorno kopalno ploščad za enostaven dostop do vode.

Gumenjak je na voljo z elegantnim navigacijskim lokom, ki je izdelan iz steklenih vlaken. Služi nam lahko za namestitev navigacijskih senzorjev, VHF antene in kot opora platneni strehi.

Ris Marine 650 Exclusive, C&G Navigator

Da se gumenjak Ris Marine 650 Exclusive spogleduje z višjim kakovostnim razredom gumenjakov, je vidno v vseh delih izdelave plovila. Vse klopi so obložene z blazinami oblečenimi v visoko kakovostno umetno usnje, tla in druge pohodne površine so oblečene v umetno tikovino, bitve, ograje in drugi kovinski deli so iz visoko poliranega nerjavnega jekla. Zaobljene linije zagotavljajo udobje tako med plovbo kot na sidru.

Gumenjak omogoča vgradnjo zunajkrmnega motorja z močjo vse do 180 KM. Pri teži 700 kg (brez motorja) omogoča plovbo s hitrostmi več kot 40 vozlov.

Več o plovilu boste lahko prebrali naslednji teden, ko bomo objavili test plovila.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 6,40 m
  • Širina čez vse: 2,72 m
  • Notranja dolžina: 4,20 m
  • Notranja širina: 1,56 m
  • Premer tubusov: 59 cm
  • Število komor: 5
  • Teža brez motorja: 700 kg
  • Največje št. oseb na krovu: 11
  • Največja moč motorja: 180 KM
  • Najvišja hitrost: 40+
  • Kategorija: C

Več o plovilih RIS Marine na tej povezavi, tel.: 051 238 901.

 

Test plovila na tej povezavi.

Torek 23 Apr 2019

Pred nami so prvomajske počitnice, za številne najlepše obdobje v letu. Kvarner vam v tem času pripravlja obilico lepih doživetij. Na voljo so zanimivi pohodi, različne kolesarske dirke ter odlični kulinarični dogodki na Reki in okolici, ki so v času špargljev, te z minerali in vitamini bogate rastline, še posebej atraktivni. Prepričani smo, da bo kaj od naštetega privabilo tudi vas in vašo družino.

FOOD & WINE BAR GANEUM, LOVRAN

V Lovranu je svoja vrata odprl nov biser kvarnerske gastronomije. To je bar "FOOD & WINE" GANEUM, ki ga vodi priznani chef Robert Benzia. Njegov cilj je, da obiskovalcem približa vrhunsko kuhinjo, ki temelji na lokalnih živilih in vrhunskem vinu.

DNEVI CRESKE JAGNJETINE IN OLJČNEGA OLJA, 22.-30.4., CRES  

Na otoku Cresu nas čaka zanimiv kulinarični dogodek, v katerem nam bodo creške restavracije ponudile različne jagnječje specialitete. Zadnji dan prireditve poteka v mestu Cres. Poleg jagnjetine boste lahko pokusili tudi ekstra deviško oljčno olje in različne oljčne izdelke.

»KRK BIKE STORY«, 17.-19.5., OTOK KRK

Vse turistične skupnosti otoka Krka vam bodo maja spet pripravile edinstveno športno, zabavno in kulinarično prireditev »Krk Bike Story«, ki spodbuja aktivne počitnice na otoku. Pripravljeni so vodeni ogledi za družine in rekreativce pa tudi za tiste, ki intenzivneje trenirajo – maja lahko na Krku vsakdo najde kolesarsko zgodbo zase.

Kolesarji se bodo srečali tudi z domačimi okusi otoka Krka. Poleg morskih specialitet in tradicionalnih »šurlic«, vam bodo v tem obdobju ponudili tudi spomladanske dobrote, kot so šparglji, mlada jagnjetina in krški sir v kombinaciji z avtohtonim vinom žlahtino.

»KRK FOOD FEST« OKUSI POMLADI, 19.4.-30.5.2019, OTOK KRK

Obiščite »Krk Food Fest«, kulinarični dogodek, ki bo potekal na otoku Krku med 19. aprilom in 31. majem, na katerem boste lahko v številnih krških restavracijah uživali v specialitetah s »šurlicami« in šparglji.

DOBRODELNO KOLESARJENJE NA RABU, 27.4.2019, RAB

V soboto, 27. aprila, bo Rab The Happy Island v znamenju dobrodelne kolesarske dirke Rab Mtb Marathon – gRab the Bike and Ride. Udeleženci tekmovanja bodo pomagali otrokom združenja »Udruga Pinokio Rab«, ki združuje invalide in otroke s težavami v razvoju.

Cilj dirke bo na trgu Sv. Kristofora, kjer bodo predstavniki Valamarja za vse udeležence pripravili rabske »šurlice« s šparglji.

Torek 23 Apr 2019

Po sedmih plovih od predvidenih devet je Lisa Vucetti (ITA) slavila v Portorožu v razredu Optimist. Na drugo mesto se je uvrstil Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), na tretje pa Toni Messeritsch (AUT). Pokal za najboljši klub je šel tudi letos v roke JK Jadro Koper.

V nedeljo, so jadralci na morje krenili šele proti poldnevu in v finalni seriji opravili še po dva plova za vsako skupino. Ob zaključku tekmovalnega dne, je podelitvi pokalov sledilo žrebanje glavnih nagrad, jadrnice optimist in jadra One Sails.

Z mislimi že pri mladinskem SP 470

Na regati je sodelovalo 449 jadralcev iz štirinajstih držav. Tako gostje, ki so se na dvorišču pred jadralnim centrom mudili v vlogi tekmovalcev ali njihovih spremljevalcev, kot tudi organizator JK Pirat so izredno zadovoljni s potekom prireditve. V 27-ih letih je tako regata postala ena najpomembnejših v Evropi, za mnoge pa tudi izbirna z vstop v reprezentantke vrste.

Predsednik kluba Marjan Matevljič je ob priložnosti povedal:

"S potekom regate sem seveda zelo zadovoljen, saj nam je vreme odlično služilo. Veter sicer nekoliko manj, vendar ravno dovolj, da smo vse tri dni izpeljali dovolj plovov. Lepo nam je, ker nam novi jadralni center omogoča boljšo organizacijo regat; tako prostori kot zunanje površine nam namreč pomagajo pri izvedbi dogodka na višjem nivoju kot leta poprej. Česar pa brez uigrane ekipe prostovoljcev, kateri se iskreno zahvaljujem, ne bi uspeli. Regate bo danes konec, v klubu pa smo z mislijo že pri organizaciji mladinskega svetovnega prvenstva razreda 470, ki se naglo približuje."


Lanski zmagovalec Luka Zabukovec je letos osvojil drugo mesto. (Foto: Jana Pines)

Brez podpore ne bi zmogli

Organizacija Sailing Point Velikonočne regate je za Jadralni klub Pirat velik zalogaj, hkrati pa množičen obisk jadralcev predstavlja veliko zainteresirano ciljno skupino, zato pritegne iz leta v leto več sponzorjev.
Glavni sponzor Velikonočne regate je bila tudi letos trgovina za navtično opremo Sailing Point, ostali pokrovitelji pa Victory Sails, KS Portorož, Turistično združenje Portorož, Občina Piran, Hoteli Bernardin, Javno podjetje Okolje Piran, Rižanski vodovod, Sandiline, Inter-sejmi d.o.o. in Rooster. JK Pirat se za sodelovanje in podporo vsem iskreno zahvaljuje.

Ponedeljek 22 Apr 2019

Najboljši slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta tretjo etapo svetovnega pokala v Genovi končali na 12. mestu. Zadnji tekmovalni dan sta pridobili štiri mesta in za samo eno točko zgrešili regato za medalje.

“Žal se iz Genove vračava predčasno. Včeraj nisva jadrali tako dobro, da bi se prebili med najboljših deset. Že od začetka smo vedeli, da verjetno ne bomo izpeljali celotnega programa, kar se je na koncu tudi zgodilo. Kljub vsemu nam je uspelo narediti nekaj dobrih potez, potrebnih pa bo še veliko izboljšav, kar nama daje tudi novo motivacijo,” je misli na poti domov strnila Tina Mrak.

Izkušnja v Tirenskem morju je bila koristna tudi po mnenju Veronike Macarol.

“Pogoji v Genovi so bili za marsikoga zahtevni. Ogromno najboljših jadralcev v različnih razredih se ni uspelo uvrstiti v deseterico najboljših. Čeprav je bila regata zelo naporna zaradi čakanja, saj smo predvsem v zadnjih dveh dneh, ker smo bili v velikem zaostanku, na morju preživeli po 7 ur, je bila poučna. Vedno morava biti pripravljeni na vse pogoje in se truditi, da jadrava na čistem, ker veva, da sva lahko hitri v vseh pogojih, tudi po treh vozlih vetra,” je nauk izluščila flokistka.

Kim Pletikos je v zaključnih plovih v laser radialu zdrsnila s 27. na skupno 34. mesto in prizorišče zapustila z mešanimi občutki.

“Ne vem, kaj naj rečem. Na splošno je bil organizacija super, razmere v klubu prav tako, ampak načeloma tukaj nikoli kaj dosti ne piha. Jadrali smo po res malo vetra, marsikatera regata je bila tudi malo izsiljena, ampak tako je, če so razmere cel teden slabe. Običajno mi taki pogoji ne delajo težav, mi pa manjka treninga, kar se v tej konkurenci pozna tako pri vožnji v veter, še bolj pa v krmo. Mislim, da sem v danih okoliščinah naredila največ, kar ta hip zmorem. Moj hrbet namreč še ni v redu, na takih regatah, kjer je veliko čakanja in vse skupaj traja po šest do sedem ur dnevno, pa sploh,” je nastop ocenila olimpijska kandidatka.

Žan Luka Zelko je končno 23. mesto v razredu laser standard pospremil z besedami “lepo je biti nazaj,” medtem ko sta se Peter Lin Janežič in Sebstian Prinčič v razredu 49er od Tirenskega morja poslovila z 22. mestom.

Vir JZS.si

Nedelja 21 Apr 2019

Tina Mrak in Veronika Macarol sta dva dni pred koncem svetovnega pokala v Genovi nazadovali s petega na 18. mesto, vendar zaradi majhnega točkovnega zaostanka menita, da ni še nič izgubljeno. Ostali Slovenci so v skupnih razvrstitvah napredovali.

Aktualni evropski prvakinji ženskega dvoseda 470 sta četrtkovemu 5. mestu danes pripisali 19., 16. in 27. rezultat, ki se jima kot najslabša uvrstitev že odbija. Sedaj s 40 točkami zasedata 18. mesto, za mesto v regati za medalje pa jih potrebujeta le šest več od Fahrnijeve in Siegenthalerjeve, ki sta trenutno deseti.

“Danes smo imeli končno nekaj več vetra. Na našem regatnem polju ga je bilo med pet in sedem vozlov. V vseh treh regatah sva na prvi ‘orci’ izbrali napačno stranico polja, prebijanje iz ozadja pa je bilo v danih pogojih izjemno težko. Kljub temu bi se morali boriti za vsako točko. Trenutno sva 18., a po točkah zelo blizu deseterici. Jutrišnji dan bo zato za naju zelo pomemben. Morali bova zelo dobro jadrati, da se prebijeva v regato za medalje,” je sporočila Macarolova.

Ostalim slovenskim predstavnikom se je bolje izšlo. Peter Janežič in Sebastian Prinčič sta v razredu 49er pridobila pet mest in sta 22. (107 točk). “Danes smo opravili s štirimi plovi v vetru med tremi in osmimi vozli. V zlati skupini smo bili vsi zelo skupaj, zato je bilo pomembno priti na ‘čist’ veter. Iz plova v plov sva napredovala in bila na koncu šesta. S tem dosežkom sva zadovoljna, saj naju je popeljal do višjega mesta v skupnem seštevku,” je povedal Janežič.

Žan Luka Zelko je v laserju na 16. mestu (63 točk), Kim Pletikos pa v laser radialu na 27. mestu (39 točk); bila je deveta, šesta in 32.

Vir: JZS.si

Sobota 20 Apr 2019

V Portorožu se je uspešno zaključil prvi dan Sailing Point Velikonočne regate, kjer Jadralni klub Pirat te dni gosti pestro druščino 449 mladih jadralcev iz 14 držav, ki se bodo vse do nedelje borili za čim višja mesta na lestvici. 

V Portorožu bodo tako jadralsko obarvane velikonočne praznike preživeli otroci in njihovi spremljevalci iz Avstrije, Azerbajdžana, Hrvaške, Italije, Lihtenštajna, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Srbije, Slovenije in Nove Zelandije.

V petkovem jutru se je na dvorišče pred sodobnim Jadralnim centrom v Portorožu zgrnila živopisana mladost v najlepši obliki. Blizu 450 otrok, mladih jadralk in jadralcev, je namreč nestrpno in polno pričakovanj pregledovalo še zadnje podrobnosti svojih optimistov. Kmalu po 11. uri dopoldne je regatni odbor prižgal zeleno luč in krenili so na morje, pod kuliso obmorskih krajev, ki veljajo za ene lepših v Evropi.

Proti poldnevu se je na morju razvila jadralcev vredna termika ter tako omogočila štart prve regate za vseh pet skupin jadralcev. V nadaljevanju dne sta sledila še dva plova in vrnitev na kopno proti 19. uri. V JK Pirat so tako zelo zadovoljni s potekom prvega dneva, še posebej ker so v krasnem pomladnem dnevu uspeli skoraj v celoti izpeljati začrtan program.

Ob koncu dne je predsednik regatnega odbora Bojan Gale povedal: “Pogoji danes niso bili najlažji. Dopoldne smo regato začeli z vetrom severne smeri in pričakovali smo, da bo veliko prej obrnilo na maestral. Kljub maestralu pa termika ni bila ravno stabilna, kar je pomenilo premeščanje polja za vsakega od treh štartov. Žal je na koncu veter padel, vendar so vse skupine končale regate po veljavnih pravilih.”

V skupni razvrstitvi tako po koncu prvega dne vodi Mic Mohr (GER), sledita pa Vucetti Lisa (ITA), in Joze Montesano (ITA). Prvi Slovenec je Svit Dujmovič Šterpin (JK Pirat Portorož), pri deklicah pa je z odličnim 11. mestom prva Slovenka Tarin Pečar (JK Jadro Koper).

Jutri, v soboto, 20. aprila, sledi drugi tekmovalni dan z novo razporeditvijo v skupine in s tremi predvidenimi štarti.

Vir: JZS.si; Tekst: Katja Bertok; foto: Jana Pines

Sobota 20 Apr 2019

Velikonočna regata

Velikonočni prazniki so čas, ko morje pred Izolo in Bernardinom preplavi nešteto belih jader. Za veličasten prizor, ki mu bomo ponovno priča ta konec tedna, sta zaslužna Jadralni klub Burja in Jadralni klub Pirat, saj že tri desetletja organizirata Izola Spring Cup in Velikonočno regato, na katerih se bo letos pomerilo skoraj 700 tekmovalcev iz 15 držav.

Dva dni pred uradnim odprtjem 32. Izola Spring Cup-a je na seznamu prijavljenih 236 jadralcev (178 posadk) iz 11 držav, nastop na 27. Velikonočni regati pa je do danes potrdilo kar 450 tekmovalcev iz Avstrije, Azerbajdžana, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Italije, Lihtenštajna, Malte, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Srbije, Slovaške in Ukrajine.

Jadralci, njihovi starši in trenerji se že od sobote zbirajo na prizoriščih, medtem ko so gostitelji v polni pripravljenosti, da jih sprejmejo medse in jim pričarajo tisto nepozabno vzdušje, zaradi katerega se športniki radi vračajo že vsa ta leta.
Velikonočna regata in Spring Cup polnita sobe v Izoli in Portorožu
Pomen tako množičnega obiska za promocijo Izole in Portoroža v mednarodnem prostoru je težko izmeriti v številkah, so pa vpliv Velikonočne regate na lokalni turizem lani ocenjevali strokovnjaki s Fakultete za turistične študije v Portorožu. Slednji so v raziskavi ugotovili, da četrtina udeležencev ustvari med 7 in 8 nočitev v hotelih, četrtina je enako dolgo nastanjenih pri zasebnikih, za bivanje pa porabijo povprečno 625 EUR na osebo.

Od jadralskih gostov imajo veliko tudi gostinci, pri katerih posamezniki za hrano in pijačo odštejejo približno 245 EUR, za jadralne pripomočke v času obiska namenijo do 140 EUR na osebo, za spominke 55 EUR, za druge izdelke in storitve pa okoli 77 EUR.

Z vrednotenjem ekonomskega učinka bodo v JK Pirat nadaljevali tudi letos, saj jim študija poleg prihodkov iz gostinske dejavnosti in naslova nočitev nudi tudi natančnejši vpogled v splošno zadovoljstvo obiskovalcev (izmed 50 anketirancev jih je 32 prireditev ocenilo z "zelo dobro" in 12 z "odlično") ter skrite potenciale, na katerih lahko svojo ponudbo še izboljšajo.

Brez prostovoljcev ne gre

Tako Velikonočna regata kot Spring Cup sta velik organizacijski zalogaj, ki ga ne bi bilo mogoče izpeljati brez srčnih prostovoljcev. V organizacijo je namreč vpetih več kot 100 ljudi, ki si večinoma vzamejo dopust, da lahko pomagajo pri pripravah, pa čeprav le za sendvič. Razlog za tolikšno požrtvovalnost se skriva v pripadnosti in želji po napredku, saj se vsi vpleteni obenem učijo novih praks, osvajajo sodobne tehnologije in ohranjajo kondicijo za posebne dogodke, kakršno bo denimo mladinsko svetovno prvenstvo olimpijskega dvoseda 470 julija letos v Portorožu.

Vir: JZS.si; foto: Andrej Škopac

Sreda 17 Apr 2019