Zadnje iz eTrgovine

19.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Porto Novi, Montenegro

Jugovzhodni Jadran bo letos bogatejši za moderno marino Portonovi. Podjetje D-Marin je zgradil novo marino na vhodu v zaliv Boka Kotorska v Črni gori.

Marina je prvenstveno namenjena privezu super jaht, na voljo pa so tudi številni privezi za manjša plovila.

Marina Portonovi ima 238 privezov v morju. Vsi so opremljeni z vsemi potrebnimi storitvami. V sklopu marine bo obratovala tudi bencinska črpalka z možnostjo nakupa goriva brez davka. Lastniki plovil, ki imajo na krovu helikopter, bodo lahko v marini pristali na zasebnem heliodromu. Po vzoru modernih marin je v okolici marine zraslo razkošno počitniško naselje z luksuznimi apartmaji, restavracijami, bari in trgovinami renomiranih blagovnih znamk.

V marini bo na voljo privez za jahte vse do dolžine 70 m, na zunanji strani valobrana marine pa bo na voljo privez za mega jahte do dolžine 120 m. Poskrbljeno bo za izčrpavanje sivih in črnih voda, odpadnih olj ter druge tehnične storitve.

Foto: portonovi.com

Četrtek 06 Feb 2020

Privez plovila na bok je pogosto treba uporabiti v manj turističnih lukah, kjer ni na voljo muringov ali pri natakanju goriva na bencinskih črpalkah. Izplutje iz priveza običajno ne podstavlja težav, dokler ne piha veter. Ko zapiha veter, pa lahko izplutje predstavlja velik problem. Največji izziv je, kadar veter piha bočno in plovilo potiska proti obali. Izplutje moramo izvesti na prebrisan način.

Postopek izplutja z bočnega priveza v vetru

Izplutje z bočnega priveza lahko izvedemo s premcem naprej ali pa s krmo. Tokrat se bomo posvetili izplutju s krmo. Postopek izplutja je primeren tudi, kadar moramo z bočnega priveza izpluti na omejenem prostoru, ko je pred nami in za nami prav privezano drugo plovilo ali kakšna druga ovira. Tokrat bomo opisali primer izplutja s plovilom, ki je privezano na levi bok in ga veter potiska proti obali.

Priprava plovila in posadke za izplutje

Za izplutje moramo pripraviti plovilo in posadko. Če imamo plovilo privezano le z dvema vrvema, ena na krmi in ena na premcu, potem potrebujemo dodatno vrv na premcu.

1. Namestitev diagonalne vrvi (špringa)

Privezati moramo dodatno diagonalno vrv (špring), vrv, ki bo premcu plovila preprečila, da bi se premikal naprej. En konec vrvi privežemo na bitev na premcu plovila. Drugi konec vrvi potegnemo okrog privezne bitve na obali, ki mora biti proti krmi plovila. Nato vrv vrnemo na premec plovila in ga privežemo na bitev na premcu (slika 2: rdeča dodatna vrv).

2. Namestitev dodatnih bokobranov

Na bok na premcu plovila namestimo dodatne bokobrane. Premec se bo med manevrom izplutja približal obali, zato ga je treba dodatno zaščititi. Najbolj primeren je velik okrogel bokobran in vsaj še eden ali dva običajna bokobrana, ki jih vzamemo z drugega boka plovila (slika 2).

3. Priprava posadke na manever

Vse člane posadke je treba poučiti o manevru, ki ga nameravamo izvesti. Vsak član mora vedeti, kaj je njegova naloga ter kako in kdaj jo mora izvesti. Posadko poučimo o celotnem poteku manevra, da ga bodo razumeli. Za izplutje je najbolje, da poleg krmarja angažiramo še dve osebi. Prva bo na premcu skrbela za prednje privezne vrvi in po potrebi premeščala bokobrane, druga pa na krmi za krmno privezno vrv. Postopek je možno izvesti tudi z dvema osebama, pri čemer lahko krmar poskrbi še za krmno privezno vrv.

4. Priprava motorja in krmila

Prižgemo motor plovila. Če smo privezani na levi bok, krmilo zasučemo skrajno levo.

5. Izplutje

Odvežemo privezno vrv na krmi plovila. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, prosti konec preko bitve drži v roki. Odvežemo privezno vrv na premcu (ne diagonalne vrvi – špringa). Motor prestavimo iz nevtralnega položaja v naprej (slika 3). Krma plovila se bo počasi začela odmikati od obale, premec se ji po primaknil in naslonil na zaščitne bokobrane. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, jo počasi popušča (slika 4). Krmne vrvi ni pametno takoj pobrati. Če nam manever ne bo uspel, bomo lahko ponovno pristali in ponovili manever. Če piha močnejši veter in se krma plovila ne odmika od obale, počasi dodajamo plin in povečujemo obrate motorja. Pri dodajanju plina moramo biti pazljivi, da ne pretiravamo. Manever izvajajmo previdno in počasi. Plovilo ima svojo težo in se od obale ne bo odmaknilo v trenutku. Potrpežljivost se splača. Ko se krma dovolj odmakne, odvzamemo plin, obrnemo krmilo v srednji položaj, prestavimo motor v vzvratno plovbo in izplujemo s priveza (slika 5). V tem trenutku se bo diagonalna vrv –špring sprostil in ga poberemo. Poberemo tudi krmno privezno vrv. S plovilom izplujemo do mesta, kjer se lahko varno obrnemo in nadaljujemo plovbo s premcem naprej.

Previdnost pri plovilih z osovonskim pogonom in desnosučnim propelerjem

Krmo plovila s to vrsto pogona pri vzvratni plovbi zanese na levo. V tem primeru to pomeni, da se bo krma pri vzvratni plovbi spet približala obali. Zato je treba pri tej vrsti pogona krmo plovila odmakniti dlje od obale, da se bo plovilo pri vzvratni plovbi ognilo oviram za plovilom in obali. V primeru izplutja z desnega boka pa bo anomalija pogona pomagala izpluti s priveza.

Način izplutja z bočnega priveza je primeren vedno, kadar piha veter ne glede na smer. Če piha veter v levi bok, nam bo pomagal pomakniti plovilo od obale. V primeru vetra v krmo nam bo veter odmikal krmo plovila od obale, v primeru vetra v premec pa nam bo veter potiskal premec proti obali.

V primeru, da smo bočno privezani na desni bok, manever izvedemo zrcalno.

Sreda 05 Feb 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote (marina Rubicon), 120. dan

Danes sva malo raziskovala okolico marine. Pokrajino sestavlja v glavnem črn vulkanski pesek. Tu zelo redko dežuje, zato rastlinja praktično ni. Še kaktuse zalivajo. Otoka se spomnim še od zadnjič, ko sva bila tukaj in name je naredil zelo dober vtis. Za naše pojme zelo nenavadna okolica. Gorska puščava z nešteto vulkanskimi kraterji. To bomo še detajlno raziskali.

Lanzarote (marina Rubicon), 121. dan

Čas je, da se lotim ladijskih projektov. Najprej operem barko, saj je revica še vedno slana in ima nekaj spominkov od galebov. Pa tudi drobnega peska in prahu je vse polno. Mi je že žal, da sem visokotlačni čistilec pustil doma. Držal sem ga v rokah in premišljeval, kolikokrat ga bom potreboval. Ker je premočan, da bi ga lahko napajal z inverterja, sem ga pač vrgel z barke v avto, saj sem zelo redko po marinah. Ja, razen v Španiji. Danes bi prišel zelo prav.

Potem se lotim nečesa rutinskega, da dobim zagon: redni servis motorja. Saj to je čisto enostavno, ampak da pridem do olja, moram razkopati pol barke, prazna kantica za odpadno olje je seveda čisto nekje drugje, filtri so pod podnicami v prednji kabini, črpalka za olje spet drugje, ključ za oljni filter čisto drugod, mast za volvov ležaj pa spet nekje drugje. Ko nalovim vse to, potrebujem že pavzo.

Heron: Tomaž Pelko

Potem izpraznim zadnje kabine, da lahko dvignem postelje in si zagotovim dostop do motorja. Namestim razsvetljavo, poiščem še star časopis, pa nekaj posodic za odpadne filtre in mastne krpe. In imam že vsega dovolj, pa še začel nisem. Ja, to je prekletstvo popravljanja barke, ko živiš na njej. Veš, da imaš vse, kar potrebuješ, a nisi prepričan, kam si to nazadnje skril, da ni v napoto. Vedno, ko eno stvar rabiš, moraš preložiti pol barke, da prideš do nje.

Nivo hladilne tekočine je prenizek. Eno uro sem iskal kantico z antifrizom, a je nisem našel. Mogoče ga pa nimam več. Ker tu ne zmrzuje, lahko dodam kar destilirano vodo. Ampak to sem pa vso porabil zadnjič za akumulatorje, v lokalni trgovini je pa nimajo. Namažem Volvovo tesnilo s posebno mastjo. To je gumi tesnilo, ki objema os motorja in preprečuje, da bi v barko vdirala voda ob vrteči se osi. Tesnilo se hladi in maže z vodo, a je vseeno potrebno vsakih nekaj sto ur tesnilne ustnice namazati. Za zdaj je tam vse suho kot poper. Vode ni niti za vzorec. Tako mora biti. Vmes na hitro poservisiram še črpalko WC-ja. Sedaj spet gladko teče. Potem se končno lotim menjave olja. Ta poceni električna pumpica rabi celo večnost, da izčrpa staro olje. Zamenjam še oljni filter in natočim novo olje. Premalo. Dodajam, še premalo, dodajam, še premalo, dodajam  .. Preveč.

Heron: Tomaž Pelko

Presneto. Grem zagnat motor, mogoče bo oljni filter spil dovolj, da bo olja ravno prav. Ne, še vedno ga je preveč. Preveč olja je baje ravno tako škodljivo kot premalo. Če je olja preveč, potem vrteči se deli motorja tolčejo po gladini olja in to ni v redu, ker ga stepajo kot smetano. Koliko nad zgornjo črtico je še sprejemljivo? Ah, bom zvečer poguglal, jaz pač nisem strojnik.

Dovolj za danes. Menjava olja v menjalniku mi ostane za jutri. Pa še kup drugih stvari (impeler, filtri goriva, vsi mrežasti filtri).

Grem sestavit postelje, da bova imela kje spati. Jutri je še en dan.

Lanzarote (marina Rubicon), 122. dan

Dan je bil nekaj daljši, bo pa dnevnik krajši. Danes sem imel rojstni dan. Vse najboljše, kapitan.

Lepo sva začela dan z rojstnodnevnim zajtrkom, ki je vključeval vse, kar je treba, seveda tudi pršut iberskega pujsa in na koncu sladico.

Heron: Tomaž Pelko

Za rojstni dan sem se med drugim počastil z obiskom marinske čendlerije, tako da zdaj imam destilirano vodo in še nekaj malenkosti, Racor filtre pa dobim čez nekaj dni. 

Zvečer smo se dobili z Dream Time posadko. Začeli smo na Heronu s pristno slovensko srebrno penino. Catherine je naredila pravo pravcato domačo torto, prinesla sta še party balone, skratka super žurka. Nadaljevali smo v oštariji, ki ima najboljše ocene na trip advisorju in je bilo dobro. Zaključili pa smo spet na Heronu z Bushmillsom in torto. Skratka, lep rojstni dan.

Lanzarote (marina Rubicon), 123. dan

Heron: Tomaž Pelko

Danes smo vstali malo kasneje. Oba sva brez posledic sinočnje proslave. Super. Končno mi je uspelo dokončati delo na motorju – izčrpal sem tisto motorno olje, kar ga je bilo preveč, saj sem zadnjič slabo pazil in natočil v motor preveč olja. Potem sem se lotil še menjalnika. Menjava ATF tekočine je potekala brez zapletov, edino težko je bilo izmeriti nivo, saj je tekočina bolj tekoča kot olje za motor in se je na palčki slabo poznalo. Sem si pač pomagal z leseno merilno paličico, ki sem jo izdelal v ta namen. Stara tekočina je bila še povsem lepa na pogled – a sem jo vseeno zamenjal, saj smo priporočen čas za menjavo tako ali tako krepko prekoračili.

Momentnega ključa nisem našel – morda ga pa res nimam na barki. Čep menjalnika je medeninast (ali nekaj podobnega) in prevrtan z nekaj malimi luknjicami za odzračevanje, torej je treba biti previden pri zategovanju te matice. Če si prenežen, se med delovanjem odvije, če si pregrob, jo pa zlomiš. Brez momentnega ključa sva improvizirala z navadnim ključem in tehtnico na vzmet. 20 Nm navora se na 14 cm dolgem ključu pretvori v slabih 15 kg mase na tehtnici. Če sem prav izračunal, je vijak zategnjen po navodilih proizvajalca.

Potem pa še najtežji del – vse pospraviti za sabo in barko spraviti v normalno stanje. Ta del mi je vedno odveč. No, sedaj je vse v normalnem stanju.

Proti večeru sva šla še na en sprehod. Bilo je že bolj pozno in bilo je oblačno, zato so fotke bolj črno-bele kot barvne.

Lanzarote (marina Rubicon), 124. dan

Heron: Tomaž Pelko

Nov lep, sončen dan na Lanzarotu.
Ko grem zjutraj po svež kruh, spotoma še odnesem odpadno olje, stare filtre in zaoljene krpe. Te stvari so posebne vrste odpadek, ki nikakor ne spada v navadno kanto za smeti. V ta namen ima vsaka resna marina posebno zbiralnico.

Rubicon jo ima tudi. Čisto na drugem koncu marine je, v ladjedelnici. Imajo celo ločene cisterne: ene za odpadni dizel in ene za odpadno olje. Potem imajo zbiralnik za stare oljne filtre, pa zbiralnik za zaoljeno embalažo. Odlično.

V nerazvitih državah me je vedno bolelo, saj niso ločeno zbirali teh odpadkov in je olje pogosto končalo na deponijah in pronicalo v zemljo in morda celo v podtalnico. Marsikje so staro olje zlivali kar na tla. Ko se sprehajam po ladjedelnici, si malo ogledujem plovila na suhem in naletim na eno majhno barkico (10 m) s koprsko registracijo. Malo pogledam, če je lastnik kje v bližini, a ga ne najdem. Medtem pride mimo upravnica in me prijazno povpraša, ali kaj potrebujem in kako mi lahko pomaga. Razumel sem, da je bil to lep način, da me je v resnici vprašala, kaj iščem tukaj in naj se poberem iz zaprtega dela ladjedelnice, kjer nimam kaj iskati. Pozitivno. Pomeni, da skrbijo za varnost.

Povem ji, da je moja barka tudi registrirana v Kopru in jo vprašam, ali slučajno ve, kje je lastnik. Pravi, da je lastnik Slovenec in da ne more biti daleč. Ker ga ne najdem, grem pač nazaj proti marini. Nisem še naredil 30 m, ko me ona pokliče in mi pokaže na fanta, ki je ravno prišel izza vogala.

Heron: Tomaž Pelko

Pokličem: Walter! (Iz registracije barke sem prej ugotovil, kdo je lastnik, pa sem ga lahko poklical po imenu).
Zmenimo se za eno kavo.

Poba gre okrog sveta. S tisto barko jaz verjetno ne bi želel več kot 50 milj od obale. Še dobro začel ni, pa je že menjal jambor, trenutno mora menjati pripone, ker so nekatere poškodovane, kobilica se mu je razmajala in jo je laminiral nazaj, krmilo je izgubil že v Jadranskem morju in so mu v Črni Gori naredili novo, os motorja je imel zvito in jo je menjal pred dobrim tednom. Motor je imel poškodovane nosilce ... Skratka, za moj okus veliko okvar, še preden se je resno podal čez Atlantik.
Želim mu vso srečo na poti in upam, da mu barka ne bo razpadla.

Lanzarote (marina Rubicon), 125. dan

Heron: Tomaž Pelko

Včeraj sva se zmenila za avto in ga danes prevzela. Na Lanzarotu je renta car poceni. Za dva dni vsega 50 evrov – in to polni kasko itd.
In ker malega avtomobilčka iz skupine A ravno niso imeli, so nama za isti denar dali avto iz ene skupine višje – Opel Corso avtomatik. Ampak kakšen avtomatik. To so jetra od menjalnika. 

Nazadnje sem vozil tak menjalnik pred 30 leti v Ameriki. Od takrat je šel razvoj avtomatskih menjalnikov strmo navzgor. Kar sem vozil zadnja leta, je bilo tako dobro, da mi ni bilo jasno, kako avto vnaprej ugane, kaj hočem od njega. 

A ne tale danes. Ta je še tak, kot tista jajca pred 30 leti. Menjalnik in cruise control se očitno ne marata med sabo, saj sta drug drugega zezala. Cruise dam na 80 km/h, motor tuli pri 4000 in več obratih. Ok, bilo je malček klanca, ampak ne toliko. Če dodam plin, se najprej dolgo časa ne zgodi nič, potem prestavi dol, pri tem cukne kot učenec na peti uri avtošole, potem šele začne pospeševati. A sem res tako razvajen? Če je avtomatika tako slaba, imam pa res raje ročni menjalnik. 

No, sicer je bil avto v redu. Za ta denar zelo v redu. Lanzarote je otok, ki je geološko izredno mlad. En del je nastal pred manj kot 300 leti. Poleg tega ima izredno malo padavin.

Rezultat je pokrajina, ki spominja na lunino površje. Ostri vulkanski kamni različnih barv, rastlinja skoraj ni, povsod vulkanski kraterji, morje pa se zaganja in oblikuje obalo.

Sicer pa, poglejte si slikice.

Lanzarote (marina Rubicon), 126. dan

Heron: Tomaž Pelko

Danes je drugi dan, ko se na polno greva turiste. Plan za danes je ambiciozen. Že vnaprej pa veva, da si vsega tega ne bova mogla ogledati v enem dnevu, a ni hudega, saj še ne gremo drugam.

Začela sva z vožnjo po stranskih cestah po sredini otoka. Ustaviva se pri enem manjšem vulkanu in splezava nanj. Razgled je super, v kraterju pa je njivica. Kmetje izkoristijo malo zavetja pred vetrom. Zanimive so tukajšnje njive. Večina jih je popolnoma praznih. Na njih ni ene rastlinice. Ko poberejo pridelek in nehajo zalivati, ne raste nič. Noben plevel ne preživi suhega črnega vulkanskega peska. Tam, kjer raste trta, jo zaščitijo tako, da okrog vsake trte naredijo ograjo iz kamenja. Danes sva videla kmeta, ki je s puhalnikom za listje pihal prah s svojih trt.  erjetno jim droben prah tako prekrije liste, da ne morejo več tvorit fotosinteze. Ta prah je nasilen. V barki ga imam celo znotraj, ker pride noter skozi okna.

Po hribolazenju greva v vrt kaktusov. Lili ima milijon (pesniška svoboda, da ne bi kdo štel) slik in moram priznati, da tudi meni ni žal, da sem si ogledal to čudo. 

Vrt je postavljen v kraterju vulkana. Naravno okolje so smiselno dopolnili in dogradili v oazo z lepo zbirko kaktusov. Neverjetno dosti jih cveti, imajo pa kaktuse iz celega sveta. Res vredno ogleda. 

Heron: Tomaž Pelko

Zapeljala sva se še na povsem severni del otoka na deskarsko plažo. Vmes sva šla mimo nenavadnih sipin, ki so bele. Tu je namreč ves pesek in mivka v raznih odtenkih temno rjave, črne in močne rdeče barve in tak 'navaden' pesek prav zbode v oči. Vračala pa sva se čez hribe. Cesta, ki je speljana čez hribe, je zelo dobra. Serpentine, vklesane v lavo, so impresivne. Prav škoda, da se malo bolje ne vidi okrog ovinka, ker tole bi z veseljem odpeljal na malo bolj športen način. Tako pa nikoli ne veš, če ti ne pride kdo nasproti, cesta pa je presneto ozka za srečevanje.

Povsem na vrhu, na grebenu so se delali oblaki. Vlažen zrak z Atlantika trči v več sto metrov visoke klife in se ob dvigovanju ohladi in v pravih razmerah pride do kondenza, kar je videti kot oblak ali megla. Tu je tudi edini del otoka, kjer rastejo rastline, ki so zelene. Celo prava drevesa so tu. Drugod so drevesa le tam, kjer jih človek zaliva. 

Razgled z vrha klifov je nor. Danes sva imela sicer nekaj slabšo vidljivost, a je bil pogled vseeno nor. En korak naprej bi naredil in bi padel nekaj sto metrov globoko. Čisto do roba si nisem upal, saj je tale vulkanska kamenina tako prhka, da jo včasih lahko zdrobiš v roki. Eni kosi pa so trdi kot granit. Raje nisem stavil na to, da so na robu trdi kamni, ker če bi bili mehki, bi jih že zdrobilo in odpihnilo.

Domov sva prišla dobro utrujena in polna vtisov. Še nekajkrat bo treba najeti avto, da si vse do konca pogledamo.

 

< Pasaža proti Kanarskim otokom 2. del   Lanzarote, 2. del >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 04 Feb 2020

RiB (trdno dno) gumenjak D600 postavlja revolucionarne smernice v paleti proizvodnje ukrajinskega proizvajalca gumenjakov GRAND BOATS. D600 je prvi te vrste, ki so ga izoblikovali na podlagi povratnih informacij Grandovih kupcev in oblikovalske ekipe ladjedelnice GRAND. Največja te linije so ravno vrhunske plovne lastnosti zaradi poglobljenega izreza V spredaj - spredaj je plovilo bolj dvignjen...

Torek 04 Feb 2020

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 8. dan

Danes se je moje jutranje spanje kar hitro končalo, saj me je prebudila glasna glasba iz zvočnikov. Ko sem prišel v kokpit in pogledal proti obali, je bilo na njej kakšnih 5 avtomobilov in eden od njih je imel verjetno namesto sedežev montirano zvočno opremo za disco clube. Ljudje na plaži so plesali, se smejali, zabavali. Očitno se je njihova noč samo še podaljšala v novo nedeljsko jutro. Lepo je videti, tako srečne ljudi.

Ker več ne morem spati, si skuham kavo in sedem v kokpit, ter se prepustim jutru, sončnim žarkom in poslušanju glasbe iz obale. Ura je pol sedem zjutraj, ko prvič ugledam veliko potniško križarko, katere samo pol gleda izza z mangrovami in palmami poraščenega grebena. Prižgem AIS in jo vidim, Ruby Princess, 289 m dolga križarka, na kateri je lahko 3080 ljudi. Danes spet Lautoka praznuje, spet bo v njej veliko ljudi, taksisti imajo praznik, kakor tudi prodajalci spominkov.

Ker sem na večerjo povabil kolega Norvežana, na jedilnem listu pa imam pečenega piščanca iz pečice in francosko solato, sem moral slednjo pričeti delati že dopoldne. Ne vem če bo ravno francoska, saj nimam kislih kumaric, sem pa zato vlil v solato nekaj kisa. Ko sem vse naredil sem bil vesel z izdelkom, katerega sem hitro dal hladiti v hladilnik. Piščanca bom spekel v pečici, prej pa ga bom namazal z mešanico tukajšnjih začimb, medu in kančkom sojine omake. 

Okoli poldneva se blizu mene sidra starejša barka. V barki berem in popravljam tekst za časopis, ko nekdo trka na barko. Pridem ven in spoznam možakarja, Južno Afričana, čeprav sva se videla samo enkrat, na manjšem otoku v Savusavu. Malo se pogovarjava in pogovor nanese na Indigo, zato ga povabim, da si ogleda mojo barko, nato pa še on povabi mene, da vidim njegovo. Seveda se usedem v dingija in se zapeljem do njegove barke. Barka je res starejši letnik, 1986, Tayana 42 in čeprav je to ameriški brand, je narejena na Taiwanu. Centralni kokpit, ki ni ravno velik, a je prijeten, zelo visoka in čvrsta ograjica okoli barke, veliko oken in zračnikov ter predvsem zelo trdna paluba, čeprav je tudi sam trup barke narejen zelo trdno. Pohvalno ima vpetje pripon, ter prione, ki stojijo na treh straneh, spredaj, zadaj in na sredini. Torej če poči ena, jambor še vedno stoji. Predvsem varno. Notranjost je naravnana na pravi les, ki je še vedno po 33-tih letih sijoč in nič obrabljen. Drugače, kot Ikea pohištvo sodobnih in cenovno ugodnih bark. Ni mi všeč krmna spalnica, ker je previsoka, ima dve kabini in dve toaleti, čeprav je ena res stisnjena. Zato pa ima ogromno prostora za shranjevanje in pri prodaji še vedno drži dobro ceno. Sicer me barka ne navduši najbolj, a jo vseeno pohvalim, saj ima več minusov kot plusov. Spijem še kavo in se kasneje poslovim, saj bo že čas, da dam peči piščanca.

Zvečer pride k meni kolega na večerjo in ob dobri hrani in prijetnem kramljanju mine večer, ki se prevali v pozno noč.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 9. dan

Zjutraj sem potegnil s spanjem tja do osme ure, saj sem šel po odhodu kolega delati, popravljati tekst in spreminjati, kar se mi ni zdelo v redu napisano. Potem pa sem šel spat okoli druge ure zjutraj, a zaspal sem šele kar nekaj minut kasneje.

Zjutraj je bilo lepo sončno jutro in ker je bilo morje mirno, sem šel v vodo in nekajkrat zamahnil, da sem razmigal svoje telo. Potem sem se stuširal in si pogledal vreme. Pri nas ne kaže nič kaj posebnega za naslednje dni, zato pa je bolj posebno na vzhodni strani otokov Vanuatu, kamor sem tudi sam namenjen. Očitno sem že malo prepozen in ker se je ciklonska sezona že začela, prihajajo tudi prvi znanilci le-teh. Konec tega tedna se bo nad otoki Vanuatu formiral ciklon, ki bo že v sredo naslednji teden, se pravi čez deset dni dosegel srednje otoke tega otočja. Ali bo šel kot je napovedano ob otokih, ali pa bo zaradi klimatskih ter vetrovnih razmer potegnil čez otoke, še ni 100%.  Preden pride do otokov bo imel komaj drugo stopnjo, a že na sredini naj bi dosegel 3. stopnjo, zato so mu že dali ime Rita (vedno žensko ime, kakopak). Kako bo naprej bomo še videli, saj daljnosežne napovedi po navadi potem ne držijo več. Zato tudi, če bo ta teden prispel avtopilot in bo vse zmontirano do nedelje, bo potrebno še malo počakati, da se vreme umiri in da bo plovba varna. Tako hudo pa spet ni s časom, da bi moral pluti v ciklone.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ker mi že nekaj zadnjih dni nagaja internet in mi prekinja, včasih pa sploh nimam povezave, sem šel do Norvežana na barko in preko njegove povezave z drugim operaterjem, poslal svoja napisana besedila s fotografijami na email uredništva revije. Vsekakor pa bom moral v mesto in si urediti internet, kajti tako je res nemogoče delati. Ker pa sem bil že tam, sva spila kavo, razglabljala o barkah  in še marsičemu, da je minil čas. Omenila sva tudi kolega Billa, ki se je ravno včeraj vrnil na Fidži in še malo pa bomo kompletni.

Jaz sem šel kasneje na obalo, da odvržem smeti v tam nastavljen zaboj, ki so ga ravno zaradi nas nautikov postavili ob obali. Tam vidim Andrewa, južno Afričana, kateri gre proti meni in pravi če greva skupaj pogledati do sosednje hiše, kjer je njegova žena našla neko indijsko gospo, ki riše po roki. Ker me je zadeva zanimala, sva šla do te hiše in tam sem videl, da je ta hiša tu zelo obiskana. Kljub temu, da sem šel po tej cesti kar nekajkrat, nisem zavil v tisto ulico in nikoli prišel do predzadnje bele hiše. Tam pa podjetna gospa preprodaja indijsko robo, razna oblačila, obutev, šampone, dišave, v glavnem ni da ni. Vse na enem mestu, kot en mali BTC. Poleg vsega pa gospa riše na roke s posebnimi zelišči, ki pa nimajo menda nobene zveze s kano, katero jaz edino poznam. Očitno pa je tukaj cela družina zelo podjetna, kajti njen mož za hišo popravlja karoserijo avtomobilov, oz. opravlja vsa ličarska dela. Samo pogled n okolico, na kompresor, na prostor pod milim nebom mi pokaže, da mu ne bi dal lakirati niti Pony kolesa, kaj šele avta. On vsa ličarska dela opravlja za hišo, oziroma tam, kjer ta dan ne piha veter. Če tega ne bi videl ne bi verjel. In vse to bi morali posneti za v kakšno rubriko, »saj ni res pa je«. Gospo sem vprašal če lahko fotografiram, pa mi je dovolila, zato pa je bil njen mož veliko bolj nasproten temu in mi ni dovolil fotografirati. Pravzaprav se mi je zdelo, da me je po tem vprašanju imel ves čas na očeh.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Zvečer si iz hladilnika vzamem včerajšnji ostanek francoske solate, kos piščanca, kateri je tudi ostal od včeraj in se najem do sitega. Danes sem imel za zajtrk samo jogurt, zato sem bil že pošteno lačen, kajti to je bila edina hrana od jutra do poznega večera. 

Kaj delati zvečer, po večerji, me je mučilo vprašanje, saj sem navajen, da sem ob večerih pisal, zdaj pa je vsega konec in danes sem potem za spremembo bral in prebral še zadnjo knjigo, ki je na moji polici. Zdaj pa v posteljo, tokrat malo prej kot po navadi.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 10. dan

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

V sanjah slišim dežne kaplje, ki padajo na palubo, potem pa se zlivajo po njej v potočku, ki na koncu preide kar v zajeten del vode. Če bi zdaj to vodo zajel in prefiltriral, bi vsekakor imel kar precej vode v tanku. Deževnica se je izlila v morje in se pomešala s slano vodo, kot se to zgodi vedno ob dežju.

Vstanem in se uredim, spijem svojo kavo, tokrat ne v kokpitu. Ob kavi napišem nekaj elektronske pošte, odgovorim na razna sporočila, nato pa se odpravim čistiti hladilnik. Vsake tri dni ga moram čistiti, saj se v njemu nabere nekaj vode. Ker imam v njemu tri večje plastične zaboje s pokrovom, da ne mečem stvari kar tako v njega, le te zdaj izvlečem, stvari iz njih pa zložim na mizo. Tako jih lažje očistim in tudi bolj higiensko je, če je vse očiščeno. Seveda je delo zamudno, a se vedno splača. Ta čas je nehalo deževati, nad Indigom pa se je nabralo kar nekaj sivih oblakov, ki ne spustijo sončnih žarkov skozi njih. Verjetno bo potrebno zvečer za kakšno dobro uro prižgati motor, da naredi nekaj, še prepotrebne elektrike.

Ura je že skoraj ena, čas ko sva s kolegom dogovorjena, da greva v mesto Lautoka. Potrebujem visokotlačni hitri spojni element, kateri se mi je zadnjič zaradi preutrujenosti materiala razletel. Ker je morje dokaj mirno sva z dingijem kar hitro v Lautoki. Poiščeva meni znano trgovino in servis, a nimajo tega dela, ki ga potrebujem. Pravzaprav imajo kar nekaj podobnih zadev, le tega ne kar jaz potrebujem, saj ima moj spojni element notranji konus drugačen od tistih, ki jih imajo tukaj. Nič ne bo. Poiščem še drugi dve trgovini, a ti imajo še manj kot prva. 

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

S kolegom grem zdaj še v trgovino, specializirano za električne elemente, saj on potrebuje nekaj specialnih zadev. A ker s trgovcem v eni uri ne najdeta skupnega jezika pri ceni, se razidemo brez da bi sklenili posel. Zato greva še v samopostrežbo, kjer on nakupi nekaj stvari, jaz kupim le kekse za ob kavi, ter paradižnik v konzervi.

Plovba do barke je počasna, saj se je nabralo nekaj valov. V tem času me pokliče kurir DHL-a in mi pove, da bodo morda že danes pripeljali paket na naslov, katerega sem jim dal za dostavo paketa.  Torej je moja elektronika za avtopilot le prispela. Danes zjutraj sem gledal v programu za sledenje, pa je bila še na letalu iz Sydneya za Fidži. Torej je paket prišel v dobrih petih dneh. Ker sem danes pozen,  se mi pot do cilja ne bo izšla. 

Ko prideva do njegove barke, me ta povabi na kavo in po kavi grem na svojo barko. Kar ne morem dočakati, da  pogledam drugi del cevi, če se da drugi priključni element odvijačiti. Takoj ko zagledam privijačen element na cevi se nasmejim od sreče. Očitno imam včasih tudi nekaj sreče. Sicer me bo vse skupaj nekaj finančno stalo, a vem, da bo normalno delovalo. Torej v nekaj naslednjih dneh moram spet v Lautoko.

Uredim še nekaj drugih zadev, nato pa si začnem pripravljati večerjo. Jutri moram v Vuda marino po paket, a se še nisem odločil kako bom prišel tja. Možnosti je veliko, vprašanje je, za katero se bom odločil jutri zjutraj. Prav tako pogledam na vreme in vidim, da se bo napovedani ciklon umaknil iz sredine otokov nazaj proti SZ, kar pomeni, da za nas ni nobene nevarnosti pri plovbi. A najprej po vrsti,… paket, montaža, test, potem pa odjava in naslednji teden bi res lahko odplul, če bo vse šlo kot mora.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 11. dan

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Moja rana ura in sončno jutro. Ker sva se s kolegom dogovorila, da greva po moj paket z elektroniko od avtopilota šele po 12:00 uri, sem imel dopoldan veliko časa, ki sem ga izkoristil tako, da sem šel ped za pedjo po kablu, ki spaja moj ploter in 12V napajanje. Ko sem našel vezni člen, sem pogledal, zakaj se mi občasno izklaplja ploter. Pravzaprav se mi naredi, kot bi imel nekje kratek stik, a zanimivo je to, da se po kratki sekundi sam prižge nazaj. Seveda če iščem, tudi najdem in tako sem našel vzrok. Zelo tanek kabel se je na pol odtrgal, zaradi korozije, soli in verjetno zaradi vlage. Najbolje je, da vse odrežem, nato žičke, ki so že oksidirane zbrusim, na eno žičko nataknem gumi požirko, spojim na roko, nato pa s spajkalnikom spajkam (zalotam). Ko vse opravim, namažem s posebno mastjo, potegnem požirko čez spoj ter jo segrejem do te mere, da stisne vse okoli sebe. Upam, da je vsaj nekaj masti ostalo notri in ta ne bo dopustila hitre oksidacije. Preizkusim in zadeva dela. Upam le, da bo delala tudi na oceanu med nekaj dnevno plovbo.

Ura je 12 in jaz sem pripravljen. Tokrat vidim kolega, ki spušča dingi v vodo, katerega ima dvignjenega na boku barke. Pride do mene, nato pa se zapeljeva v skoraj 6 NM oddaljeno marino Vuda. Za to sva potrebovala dobrih 20 minut in ker ni bilo pretresljivo velikih valov, sva prišla v cilj skoraj suha. Najprej sem šel v pisarno marine do gospe Rabbel, katero sem že dopoldne klical ter prosil, če gre zame v sosednjo trgovino, kjer je včeraj kurir od DHL-a pustil moj paket, ter ga prinese v svojo  pisarno. Tu je skoraj vedno kdo in včeraj so mi že ob 16:00 uri zaprli trgovino, tako da ne bi mogel dvigniti paketa, če tudi bi šel ponj.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Pogledam paket, s katerim je očitno vse v redu in se dogovorim, da pridem kasneje do nje, preden grem nazaj v Saweni Bay. Odidem v trgovino, kupim kekse, katere bom ob dvigu paketa dal Rabbel. Tudi kolega Gaute je odšel v navtično trgovino in zdaj ko sva spet skupaj, greva skupaj poiskati irskega kolega Billa. Najdeva ga na barki, skupaj z njegovo posadko. Bill me je zelo vesel, zato sva se objela, sedla v kokpit njegove barke, katera je videti zunaj in znotraj, kot bi usekala atomska bomba. Ko pa mi pove, da ima dogovorjen spust barke v morje za jutri ob 10:00 uri, samo zavijem z očmi. Na trupu barke ima še ogromno dela, na barki prav tako, da o notranjosti sploh ne govorim. Ampak to je njegova stvar in želim mu, da bi mu vsaj 25% tega uspelo. Zato iz vljudnosti in ker vem, da ima delo zapustim barko ter grem na bencinsko črpalko po 10 litrov bencina za dingija, nato po paket in počakam kolega ki se je ravno pogovarja z enim potapljačem.

Prideva do njegove barke, sledi obvezna skupna kava, nato pa mu pomagam zamenjati hidravlično cev na vangu in odzračiti vse skupaj, da ne bo v sistemu zraka. Ko končava, me odpelje do barke, kjer takoj pregledam paket, ga odprem in  vse postavim na mizo. Za celo mizo je te zelo drage ropotije. Ta avtopilot je iz nove serije, drugačen je, zato bo potrebno kar nekaj dela, kajti obeta se mi ogromno sprememb. Veliko je kablov, vijakov, nov giro kompas, novi displayi, elektronika, rudder, za vsak slučaj sem nabavil še nov motor za pogon avtopilota, itd. Iztok mi je na vsak kabel napisal, kam gre katera stvar, pripravil mi je kar nekaj stvari, zato mi je ogromno dela tudi olajšal. Še enkrat hvala Iztoku in podjetju Harpoon d.o.o. iz Trzina, kateri je bil najcenejši ponudnik, cenejši tudi od tujine. Hvala za ves suport, hvala za velik popust in hvala ker ste zadevo zapakirali, ter odnesli do DHL-, da je paket lahko odpotoval še isti dan proti cilju. Prav tako bi se rad zahvalil gospe Romani na DHL, s katero sva bila ves čas v kontaktu in mi je dala ogromen popust pri DHL Express pošiljki, ki je bila tu v samo štirih dneh. Razmišljam, da bi se naslednjič jaz spravil v paket, saj do sem potujem tri dni, pa še v paketu bi lahko bilo veliko ceneje. ☺ 

Ker je že pozna ura vem, da mi ne bo uspel velik met, zato samo na zunanji konzoli zamenjam elektroniko z displayem, ter si pripravim nov kabel, ki ga bom jutri potegnil skozi konzolo v notranjost in potem v krmni del barke. Dela bo kar precej, a najprej bo potrebno izprazniti obe krmni kabini, zato se sprašujem, kam bom dal vso mojo ropotijo? 

Zvečer še sledi večerja in potem branje navodil za avtopilota, ter spremne literature. Ne bo mi dolgčas. 

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 12. dan

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ne vem če nisem slabo spal in se celo noč obračal smo zaradi tega, da bi čim prej bilo jutro in bi že začel delati ter montirati avtopilota. Končno je prišlo jutro in takoj po kavi, brez zajtrka, se vržem v delo. Iz obeh krmnih kabin znosim vso ropotijo v salon in lepo zalagam, tako da imam nekje kar visoko naloženo. Potem spravim iz obeh krmnih kabin blazine na sonce, da se malo pregrejejo, prezračijo in da gre morebitna vlaga iz njih v ozračje. 

Odmontiram pogon avtopilota in ga odnesem v kokpit na mizo. Tam ga razstavim, nato pa zamenjam nov zobnik, jermen in motor. Umazano delo, a se splača. Ker je ena od žic načeta in verjetno ni to dolgoročno v redu, zamenjam še žici za sklopko avtopilota. Sicer mi nagaja kitajski spajkalnik, morda tudi cin žica, a na koncu pameten popusti in uredim zadevo kot moram. Sestavim avtopilot kot je bil, nato pa ga zmontiram nazaj na njegovo mesto. Zamenjam tudi rudder senzor, napeljem zanj kabel, nato pa moram stare kable potegniti ven iz krmilne konzole v kokpitu in jih potegniti do konca, ter napeljati nove kable do mesta, kjer bo stala nova elektronska konzola. 

Ob enih popoldne se pripelje kolega z gumenjakom do Indiga in me že tako ali tako pozitivno preseneti s svojim obiskom. Ko pa vidim v dingiju pekač in v njem dve skodelici kuhane kave, pa ostanem brez besed. »Vem, da imaš vse nametano in nimaš kje kuhati kave, poleg tega vem, da si garač in morda si jo sploh ne bi skuhal, zato sem ti jo prinesel.« pravi Gaute. Hvala prijatelj. Sedeva v kopit, se malo pogovarjava in kar kmalu gre, ko spijeva kavo. Jaz pa se vržem nazaj v delo. Kar zamudno je vleči kable po skrivnih kotičkih in marsikje moram kakšno stvar odvijačiti, privijačiti in položiti nove kable ter jih zvezati z vezicami. 

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ko vse napeljem sem že bolj zadovoljen, zato pojem eno jabolko, nato pa grem spet v delo. Na konce kablov stisnem kontaktorje, vse lepo privijačim, z vezicami zaščitim, da se kabel ne more iztrgati ter nato krmilno konzolo privijačim na steno ene od krmnih kabin. Zdaj mi ostane še samo montaža kompasa, tega pa ne morem dati na mesto, kjer je bil stari kompas, saj ima ta prekratek originalni kabel. Zato ga montiram daleč od kovinskih delov, skoraj pod strop kabine. Priključim in vse dela. Nič ni počilo, nič se ni zakadilo, nič ni pregorelo. Super! Zadovoljen sem, da sem malo tehničen tip in da znam narediti kakšno stvar tudi sam, ter ne potrebujem klicati dragih serviserjev.

Potrebno je še nastaviti važne nastavitve, a kmalu pade noč in si rečem, da bom jutri nadaljeval. Tako ali tako moram vse še testirati, narediti nekaj milj testne plovbe,… Važno je, da je vse pod streho. Zdaj obe kabini še pometen, z vlažno krpo pobrišem, nato pa začnem zlagati stvari spet na svoje mesto. Ko je vse zloženo, še pometen in pobrišem salon ter kokpit, se stuširam in si odprem eno malo pivo, katerega spijem skoraj na dušek. Malo se moram nagraditi in tudi pocrkljati.

Kasneje si naredim še večerjo, da dobim vsaj nekaj toplega v želodec in bolj je ura pozna, bolj čutim  utrujenost. Najbolj me boli križ, za katerega nikoli nisem vedel kje je, kajti nikoli me ni bolel, kljub temu, da sem delal 14 let v rudniku. Očitno leta naredijo svoje.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 13. dan

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ponoči se je veter okrepil in proti četrti uri zjutraj je že pihalo 22 vozlov. Pa saj ne bi vedel koliko piha, če ne bi moral vstati zaradi vrvi, dvižnice, ki je prav lepo tolkla ob jambor. Občutek sem imel, kot bi me nekdo s tanko palčko tolkel po glavi… tok… tok… tok… Pa saj tisti, ki imate plovila, veste kako se to sliši. Popravim dvižnico, zategnem, grem v posteljo, a zdaj slišim da tolče nekaj drugega. Ne grem še enkrat ven, ne, to pa ne. En čas še živčno poslušam, a me premaga spanec in se zapodim v sanje.

Zjutraj poležim kakšnih pol ure dlje kot po navadi, saj se mi ne da dvigniti iz postelje. Odgovarja mi le en način ležanja, kajti takrat me ne boli križ. A želja po kavi me premami in skuham si svoj Barcaffe, ki ga čez mesec ali dva ne bo več. Zunaj piha kakšnih 25 vozlov, tudi nekaj valov je, a ne preveč. Če pomislim na vsa ostala sidrišča na Fidžiju, potem je tu bonaca. Prav pomislim, kakšni valovi so danes na sidriščih. Po zajtrku se še enkrat lotim branja navodil za avtopilota, nekatere stvari še nastavljam, enkrat celo nekaj povozim in se težko prebijem nazaj v tisti meni, ampak vsaka šola nekaj stane. Kasneje še pregledam material, ki je včeraj porabljen, ter si zapisujem, kaj še potrebujem. V prvi vrsti vsaj 2x po 20 metrov različnega električnega kabla, nekaj sponk, spajkalnik in cin s cinol pasto. Potreboval bom še kak vijak, da bo vse vedno na zalogi in da imam kaj v roke vzeti ko potrebujem.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ura je 11:30 in prižgem motor, dvignem sidro in zaplujem iz zaliva. Priznam, malo s strahom, ker pač ne vem kaj se bo dogajalo zunaj na prostem. Najprej plujem ob rtu z motorjem in prestavljam stopinje na avtopilotu. Vse deluje kot mora. Potem raztegnem sprednje jadro, ugasnem motor  in plujem v zavetrju pri dobrih 12-tih vozlih s kar 5,1 vozla hitrosti, potem naredim en tack, spremenim smer jadra in uzd, nato plujem dobrih 5,7 vozla pri dobrih 20 vozlov vetra, saj nimam več zavetrja. Jadrnica se obnaša dobro, avtopilot tudi in upam, da bo ves čas držal smer. Pravzaprav je zdaj val s strani in ga ni več kot dober meter, a avtopilot drži smer v nulo. Tako na prvo oceno, se veliko manj muči, kot se je mučil stari in krmilno kolo se manj obrača, kot pri strem avtopilotu. Če bo porabil še manj energije bom zelo vesel. Morda se najbolj jaz mučim, ker se ne morem navaditi na manjše tipke pod LCD ekranom, ki imajo stik le na sredini tipke.

Prav dobro mi je prišla današnja plovba tudi za preizkus novega AIS transponderja, ki se je res izkazal  za učinkovitega. Alarm se sliši celo v kokpit, zato verjamem, da ko bom na več dnevni pasaži, se bo ta slišal tudi v utrujen spanec, ki me bo potem prebudil. Zdaj imam en AIS v salonu in enega zunaj na ploterju. Veselica ☺

Po slabih treh urah plovbe, preizkušanja, testiranja in na trenutke tudi že malo poigravanja z vetrom in jadri ter avtopilotom, se spet zasidram v zalivu. Še vedno piha, a meni nič ne manjka tukaj in je prav prijetno. Kljub temu, da je moj kolega včeraj moral v marino, ker mora veterinar cepiti mačko, katero ima na barki, se v zalivu spet nahajajo tri barke. Danes je prišel še en Najad 38, starejšega letnika pod Avstralsko zastavo. Dobra in trdna barka, takšno, a le malo mlajšo ima moj kolega iz Belgije.

Popoldne se spet lotim vrat od toalete in sprednje kabine, saj se mi zdi, da se spet trdo zapirata. Po moje sta napiti z vlago iz ozračja in se širita na vse strani. Malo ju na roke zbrusim, nato pa ko končam z delom, moram spet pomesti in pobrisati tla. Čas je za kavico in mojih pet keksov (včeraj nisem pojedel niti enega, zato se bom danes obdaril z večjo porcijo). Zvečer pa si skuham krasno rižoto v katero sem vmešal kar nekaj špargljev iz konzerve. Če bi imel še eno žlico kisle smetane in malo parmezana, bi bila rižotka za angele. No teh tukaj ni, kot ne smetane in ne parmezana, zato se pač zadovoljim s tem kar imam. Spet je noč in spet grem ob vetru v posteljo, a tukaj ni problem, saj sidro res dobro drži.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Prihaja Valentinovo

Knjiga je lepo darilo. Podarite svoji ljubljeni osebi navtični, ljubezensko, erotični roman Ljubezen pod jadri.

 - Redna cena: 16,90 EUR

 - Akcija za Valentinovo 2020: 12,00 EUR

Naroči na tej povezavi.

 

*Knjige so na zalogi.

< Saweni Bay, 1. del   Saweni Bay, 3. del >


Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Akcija!

Pri nakupu kompleta prihranite 40%!

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Torek 04 Feb 2020

Predavanje: Skriti paradiž

Velenjski jadralec in popotnik Jasmin Čaušević je na svoji 5-letni plovbi od Poreča do Nove Kaledonije v Tihem oceanu. Njegova želja je obpluti svet na serijski jadrnici Bavaria 34. S svojim jadranjem in opisom vsega tega želi predstaviti slovenskim jadralcem, da so sanje lahko uresničljive z zmerno količino denarja.

Jasmin Čauševič je trenutno prekinil svoje jadranje in je v Sloveniji. Med pripravami na nadaljevanje svojega življenjskega projekta bo na predavanju predstavil številne zanimive informacije o plovbi po Karibskem morju, prečkanju Panamskega prekopa, o dobrih 40 dni trajajoči plovbi preko Tihega ocena in končno pristanka na otočju Tonga.

Predavanje o plovbi ni zgolj potopis, temveč tudi oris plovbe po zahtevnih območjih, koralnih grebenih, oceanih ter eksotičnih lokacijah, ki jih vidimo le na fotografijah.

  • Kraj: Cesta na Brdo 85, Ljubljana
  • Datum: 12.2.2020 ob 18.00 (sreda)
  • Trajanje: 100 min
  • Parkiranje: zagotovljeno gratis
Zagotovi si mesto na tej povezavi

Število mest je omejeno na 45. Pohitite s svojo rezervacijo!

Ponedeljek 03 Feb 2020

Trenutna situacija, 6.2.2020 ob 10.00

Korona virus spreminja plane regate

Organizator regate Clipper resno razmišlja o spremembi regate zaradi izbruha korona virusa na Kitajskem. Obstaja možnost, da ekipe ne bodo obiskale Kitajske. Trenutno etapo so skrajšali in jo zaključili v Subic Bay-u na Filipinih, podaljšali postanek na lokaciji in nato nadaljevali s tekmovanjem proti mestu Seattle v ZDA.

Trenutno še potekajo pogovori med organizatorjem in kitajskimi oblastmi. Če bodo lahko zagotovili varne pogoje za pristanek na kitajskem, potem regate ne bodo spreminjali, v nasprotnem pa se bodo Kitajski izognil. Odločitev bo sprejeta v naslednjih dneh.

Kaj se dogaja na zahodu Pacifika

Zaradi spremembe cilja etape, morajo ekipe do Cubic Bay-a prepluti le še 1450 nmi. Zapluli so v severne pasate, ki so pospešili plovila vse do hitrost 12 vozlov. Še vedno je v vodstvu ekipa Ha Long Bay, Viet Nam, ki ima pred drugo uvrščeno ekipo Visit Sanya 65 nmi prednosti. V naslednjih 20 nmi so ekipe Imagine Your Korea, Punta del Este in Qingdao. Na šestem mestu pluje ekipa WTC Logistics, ki pa že zaostaja 250 nmi. Najpočasneje napreduje ekipa GoToBermuda, ki zaostaja že 500 nmi za vodilno ekipo.

Skipper ekipe Imagine Your Korea, Rob Graham, je opisal dogajanje na jadrnici:

»Ekipa se hitro uči nastavljati spinaker. Drug drugega podpirajo in si pomagajo. Lepo je videti, kako izkušeni jadralci učijo novince, ki so na krovu šele dva tedna. Hitro se morajo naučiti, kako pluti v bolj zahtevnih pogojih.«

Ponedeljek, 3.2.2020 on 12.00

Vse ekipe regate Clipper so že uspešno prejadrale področje Doldrums in ve nekoliko bolj stabilnih vetrovih hitro napredujejo proti severozahodu, proti Filipinom.

Skiper jadrnice GoToBerbuda, David Immelman je komentiral: »Današnja noč je minila v spektakularnih predstavah. Nad nami je bilo jasno zvezdnato nebo, v vodi ogromno bioluniniscentnih bitij, spremljali so nas delfini in vsake toliko nas je presenetil še utrinek.«

V severozahodnih vetrovih, so morale ekipe sprejeti številne taktične odločitve. Jadrnica WTC Logistic je izkoristila možnost in pričele pluti v prikritem načinu plovbe. »4 ur ne bomo vedeli, kako jadrajo, katero smer plovbe so ubrali in kako hitro napredujejo.

Skiper ekipe Rich Gould je sporočil:

»Današnji dan bo izjemno kratek, saj plujemo v prikritem načinu. Nedvomno bo to srbeli mojega očeta v Angliji. Počutil se bo kot slepec, ker me ne bo mogel spremljati na svojem telefonu.«

Ekipa Ha Long Bay, Viet Nam se je ravno prikazala na ekranih. Zaključili so z njihovim 24 urnim prikritim načinom plovbe. Skiper ekipe Josh Stickland je zapisal:

»Zaključili smo prikriti način plovbe in izgubili smo 50% naše prednosti. To ni dobro. Samo čas bo pokazal, če smo pravočasno izkoristili možnost prikritega načina plovbe.«

Trenutno ekipe plujejo severno od Nove Gvineje. Najhitreje napreduj ekipa Ha Long Bay, Viet Nam. Pred ekipo Visit Sanya, ki pluje na drugem mestu, so si priborili 60 nmi prednosti. Ekipa Punta del Este na tretjem mestu zaostaja dodatnih 16. Najpočasneje napredujeta ekipi Seattle in GoToBermuda, ki zaostajata že 200 nmi. Ko bodo pripluli v Filipinsko morje, jih čaka oceanski šprint, kjer se bodo delile dodatne točke. Do cilja etape jih loči še 2500 nmi, kar pomeni, da še ni nič odločeno.

Trenutni vrstni red 06.02.2020 ob 10.00

Mesto Ekipa Razdalja do cilja
(nmi)
Hitrost (SOG)
(vozli)
Zaostanek za vodilnim
(nmi)
1 HA LONG BAY, VIET NAM 1449,85 11,6  
2 VISIT SANYA, CHINA 1515,53 11,3 -65,68
3 IMAGINE YOUR KOREA 1527,28 11,3 -77,43
4 PUNTA DEL ESTE 1528,82 11,6 -78,97
5 QINGDAO 1529,67 11,6 -79,82
6 WTC LOGISTICS 1702,9 10,9 -253,05
7 DARE TO LEAD 1773,86 10,7 -324,01
8 ZHUHAI 1774,21 10,1 -324,36
9 SEATTLE 1780,17 10,8 -330,32
10 UNICEF 1841,02 10,5 -391,17
11 GOTOBERMUDA 1953,05 10,7 -503,20

 

Ponedeljek 03 Feb 2020

Podjetje Fred Bobek, d. o. o., generalni uvoznik za Honda Marine širi svojo distribucijsko mrežo. Kot generalni zastopnik Honda Marine za Slovenijo, Hrvaško, Črno goro in Srbijo potrjuje svojo dominacijo na regionalnem tržišču zunajkrmnih motorjev.

Slovenija za podjetje predstavlja zelo zanimivo tržišče s številnimi prodajnimi mesti in servisi. S prevzemom zastopstva za slovenski trg se zavedajo svoje odgovornosti za izdelke Honda Marine pri slovenskih kupcih.

Prva predstavitev razširjenega področja zastopanja podjetja Fred Bobek, d. o. o. in Honda Marine bo na zagrebškem sejmu navtike, ki bo potekal med 19. in 23. februarjem tega leta. Podjetje se bo predstavilo v paviljonu št. 9. Poleg standarde ponudbe Hondinih zunajkrmnih motorjev bodo na sejmu prikazali tudi gumenjake Marlin, vgradne motorje Hyundai in zunajkrmne dizelske motorje Oxe.

Več o motorjih Honda na Honda Marine.

Ponedeljek 03 Feb 2020

Iz zaupnih virov smo pridobili vse podrobnosti o novi zastavonoši ladjedelnice Elan, novem plovilu Elan GT6. Prototip jadrnice GT6 se gradi v prostorih ladjedelnice v Begunjah na Gorenjskem. Visokoresolucijske skice notranjosti že napovedujejo novo elegantno oblikovanje plovila, pri katerem je prvič sodeloval nemški oblikovalski studio F. A. Porsche. Marko Škrbin, direkto...

Sobota 01 Feb 2020

Jadrnica Oceanis 30.1 francoske ladjedelnice Beneteau si je prislužila prestižno nagrado Evropsko plovilo leta 2020 v kategoriji potovalnih jadrnic. Nagrada bo nedvomno razlog, da kupci plovil nove jadrnice ne bodo mogli spregledati. Gre za najbolj prestižno evropsko nagrado, ki jo podeljuje strokovna navtična publika. Plovila testirajo navtični novinarji ...

Sobota 01 Feb 2020