Celo noč sva pospešeno moto-jadrala skozi kislo noč in ko se je nedelja prevešala v ponedeljek, se je po treh dneh stavke nenadoma spet zbudil avtopilot. Kar nisem mogel verjeti, da avtopilot spet deluje in od veselja ter olajšanja so mi stopile solze v oči. Dušan je ponoči prišel v kokpit, da bi začel s svojim dežurstvom. Želel me je nagovoriti, a me je le začudeno pogledal, ko je videl, da mi po obrazu tečejo solze. Pokazal sem mu na krmilno kolo in ko je videl, da se premika samo od sebe, je takoj dojel in se zasmejal.
»Čisto nič nisem naredil, kar sam od sebe je spet začel delati«, sem mu rekel. Preden sem šel v posteljo sem Dušanu dal še navodila, da bova motorirala, dokler se spet ne pojavi veter.
V ponedeljek 18. septembra zjutraj se je zjasnilo in na obzorju so se prikazali Aleutski otoki, katerih zasnežene vrhove je kmalu obsijalo vzhajajoče sonce. Z juga ob zahodni obali Severne Amerike nasproti vseskozi teče morski tok, ki ga južni veter in nastopajoča plima pospeši, v prelivih med otoki pa se tok še okrepi. V vodiču za Aljasko piše, da je morski tok močnejši in bolj zvrtinčen ob zahodnih rtih otokov, zato priporočajo da se jim izogneš na razdalji vsaj nekaj milj. V skladu s tem priporočilom sva kurz barke nastavila na sredino kakšnih petnajst milj širokega preliva med otokoma Unimak in Akun, v katerem je še nekaj manjših otokov.
Jugozahodnik je pred otoki vse bolj polnil jadra, zato sva lahko ustavila motor in uživala v lepem razgledu na vse večje otoke pred nama in ob pogledu na ledenik na otoku Unimak. Pred Aleuti se je veter vse bolj krepil in pihal vse bolj z juga, da je bilo potrebno skrajšati in zategniti jadra. Tudi valovi so se zvišali in jadranje je postajalo vse živahnejše, napredek pa počasen, saj je nasprotni tok postajal vse močnejši in je presegal dva vozla hitrosti. Z juga so dopoldne prihajali vse temnejši oblaki in napovedovali prihod novega ciklona.
< Crknil je avtopilot 2. del | Aljaški zaliv > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš