Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

17. dan: Volcano

Ležim v postelji in zdi se mi, da sanjam Dantejev Pekel. 

Potem ugotovim, da ne sanjam, ampak da sem v peklu.
Močno smrdi po žveplu, barka se ziba levo desno tako, da v kuhinji žvenketa posoda, val vsake toliko udari v bok barke, kot bi udaril na boben. V ozadju slišim rožljanje verig.
Ampak v peklu bi moralo biti vroče. Tu pa je prijetnih 24 °C.

Nekako se prebijem iz kabine v kokpit. Pri tem me dvakrat napade podboj vrat, stopnice pa se mi poskušajo izmuzniti. Ne, nisem pil. Zunaj je še tema, rožljanje verige je še močnejše.
Aha, oskrbovalna ladja je na otok pripeljala vodo in meče sidro 100 m od nas. Potem se z motorji potegne bližje pomola, s čolnom peljejo na pomol vrv in se potem vlečejo toliko blizu pomola, kot jim grez dopušča.

Nisem še videl ladje s tako malo nadvodja. Spredaj in zadaj je ladja normalno visoka, srednji del pa je praktično cel v vodi. Frajer stopi iz dingija na ladjo navzdol!
Šele nekaj ur pozneje (ko po cevi prečrpajo že veliko vode, se ladja prikaže iz vode. Grda je, a lepota ni njen namen. Vodo vozi po otokih in to dela dobro, čeprav je grda.
Čez noč je veter popustil, barke v zalivu so obrnjene vsaka v svojo smer. Ko pogledam jambore in sidrne luči pa se zdi kot mečevanje vojne zvezd. Vsi se tako majemo, da je videti, kot da se jambori mečujejo med sabo.

Heron: Tomaž Pelko

Ahh, še ena neprespana noč.

Danes »pasaža« kratka: 1,65 milje. Ja, prav sem postavil decimalno vejico. Zavila sva le okrog Vulcana v zaliv na nasprotni strani otočka. Tu je videti bolj mirno. Čez dan tudi je, zdajle zvečer, ko tole pišem, pa se že guncamo. Če bo šlo tako naprej, bomo neprespani in tečni. Lili računa, ali je ceneje iti z barko v marino in se naspati ali pa sidrati in najeti sobo za prespat.
Za zdaj bomo poskusili tretjo možnost: dvojni whiskey pred spanjem. Danes je flaška Bushmillsa dala dušo, da midva bolje spiva ...

Preplute milje danes 2 (log po vodi 2), skupaj 808 od Bernardina. Motor ima 5451 uro (1 novo uro).

18. dan: Vulcano–Salina Lipari

Noč je bila bolj mirna. Ali je pomagal whiskey, ali pa je zahodna stran boljša. Do štirih zjutraj smo dobro spali, saj je veter še držal in smo viseli na sidru s kljunom v val. Okrog štirih je veter ponehal, obrnilo nas je počez na val in zibanje se je začelo. A precej bolj nežno, kot prejšnje dni. Po kakih dveh, treh urah se je veter spet postavil na noge in nas pravilno obrnil v val. Očitno se bomo morali na tem delu Sredozemlja navaditi, da se ob 4. uri zjutraj pač ne spi, ker ni globokih zalivov in ker ima morje na voljo 500 milj, da razvije val.

Ob vsaj za silo stabilnem vremenu je očitno celo boljše, če si povsem izpostavljen vetru in valu, saj te veter drži v val in se da spati. Če sidraš na zavetrni strani otoka pa otok blokira in delno obrne veter, val pa se priplazi okrog ovinka in te dobi z boka. Današnja pot je bila precej daljša od včerajšnje. Obiskala sva kar tri otoke, a sva jim namenila le pogled z barke, na kopno nisva šla. Sidrana sva na NE delu otoka Lipari na 5 metrih na enem od redkih delov, kjer se morje ne spusti z obale takoj na nekaj sto metrov globine.

Heron: Tomaž Pelko

Vulcano je danes nekaj manj aktiven, kot je bil včeraj, zato pa Stromboli malo bolj pokašljuje kot po navadi. Bomo videli, ali se bo ponoči videlo od tukaj, kako meče v zrak žareče kamne.


Preplute milje danes 15 (log po vodi 15 – zdi se, da le ni nič narobe z mojim logom, le toliko toka smo imeli prejšnje dni), skupaj 823 od Bernardina. Motor ima 5454 ur (3 nove ure). Danes smo jadra izvlekli le za vzorec, 95 odstotkov časa je pel motor.

P. S.
Včeraj sva naredila poličko za začimbe, tako da je s seznama odkljukan še en projektek.

19. dan: Lipari–Panarea

Heron: Tomaž Pelko

Stromboli nas ni razočaral.

Ko se je stemnilo, je vsake toliko pljunil v zrak goreč steber. Intervali so bili različni, intenziteta tudi. V bistvu je bilo, kot bi gledal tekmo in bi vsake toliko padel gol. Samo, da je zame gledanje vulkana bolj zanimivo. Očitno nismo bili edini, saj se je ob vsakem izbruhu s sosednjih bark slišal glas odobravanja. Res, kot bi gledali isto tekmo. Dan je bil miren in odločil sem se, da se lotim izboljšave pri sidrni verigi. Vinč ima namreč vodoravno os in je nameščen nižje kot koleščki na premcu. Zato ga veriga objame manj kot četrt kroga. Posledično veriga preskakuje. To se dogaja, že odkar imam barko, a se mi zdi, da je vedno slabše. Med vinč in vodilo verige bom dodal še eno kolesce, ki bo verigo vleklo navzdol.

Ta projekt mi je vzel več kot pol dneva, a z rezultatom nisem najbolj zadovoljen. Je bolje, a daleč od perfekcije. Verjetno bodo potrebne izboljšave. Po končanem projektu vinča in kopanju se prestaviva na Panareo. To je sosednji otok, na pol poti do Strombolija.

Sidrava na vzhodni strani otoka, južno od glavnega pristanišča. Začeli so nameščati boje, en dober zaliv so že napolnili z bojami, upam, da ostane še dovolj prostora za nas, ki bolj zaupamo lastnemu sidru.Vreme je zanimivo: povsod okrog so oblaki, na celini in na Siciliji celo občasno dežuje, tule na Eolskih otokih pa imamo lepo vreme.

Preplute milje danes 9, skupaj 832 od Bernardina. Motor ima 5456 ur (2 novi uri). Malo sva jadrala, a je bilo vetra premalo.

20. dan Panarea–Stromboli

Heron: Tomaž Pelko

Spala sva dobro. Zjutraj se odločiva, da greva pogledat glavno mesto Panaree, torej se odsidrava in plujeva mimo glavne luke. A že pogled z vode naju prepriča, da se tu ni vredno ustavljati. Tipično turistično naselje in nobenega starega mestnega jedra ni videti. Greva pač takoj naprej. Cilj Stromboli. Vetra ni, motorirava. Plujeva po zahodni strani otoka, tik ob prepovedanem območju. Stromboli je bolj aktiven, kot ga imava v spominu. Veselo kašlja in pljuva v zrak kamne, ki se kotalijo po bregu navzdol. Nekateri so dovolj veliki, da jih vidiš, ko se kotalijo, pri večini vidiš le kadečo se sled. Ko pade izstrelek v morje voda na tistem mestu vre še nekaj sekund.

Sidrava na severnem delu pred plažo pri starem pomolu (severno od Punte della Lene). Imava krasen pogled na Strombolicchio, majhen otoček s svetilnikom in navpičnimi stenami okrog in okrog. Voda je krasna. Sidro je na 16 metrih globine, a ga vidim, kako je vkopano. Malo pomaga to, da je pesek črn. Sprehod po mestecu je simpatičen, turistov je občutno več, kot pred leti. Utrip ribiško obrtniške vasice izginja. Zgrešila sva lokal, kamor sva hotela iti na kanole. Ko je Lili zagledala v nekem lokalu, kako izgledajo pice, jo je kot magnet potegnilo noter in ni je sile na svetu, ki bi jo takrat prepričala, da narediva še 50 m do "najinega" lokala. Pica je bila dobra, kanoli pa – no, ja OK.

Se pa seveda pri cenah pozna to, da je polno turistov. Ko sva čez dan sidrala, je bila v zalivu samo še ena jadrnica, zvečer pa nas je bilo že sedem. Ob mraku so mimo nas vozile horde čolnov gledat nočni spektakel, ki ga pripravi vulkan. Ponoči namreč kotaleči se kamni lepo žarijo. Midva sva gledala kar s sidrišča. Sicer ne vidiš vsega, le večje izbruhe, a nama je bilo to ravno prav. Zjutraj sem celo našel en mali (2 cm) lahek vulkanski strdek na palubi. Tudi nekaj črnega prahu je bilo po barki. A nič kritičnega.

Preplute milje danes 15, skupaj 847 od Bernardina. Motor ima 5458 ur (2 novi uri).

21. dan: Stromboli–Strombolicchio–Tropea

Heron: Tomaž Pelko

Na obali, kjer sva bila sidrana, je bil neki klub. Ponoči se je izkazalo, da je nočni klub z glasno glasbo. Ravno sva že zaspala, ko so oni začeli na polno. Zdi se, da sem res že star, saj me niti slučajno ni prešinilo – oh, a greva v lajf?. Edina misel je bila – pa ne že spet. Ali bi lahko prosim enkrat v miru spal ...

Pa ni bilo hujšega.

Zjutraj dvignem sidro, Lili se še nekaj premetava po postelji in odplujem do otočka Strombolicchio. Z vseh strani se iz vode dvigajo navpične stene, na vrhu je svetilnik. Tja je napeljana žična vrv. Verjetno naredijo žičnico z ladje na svetilnik, če morajo kaj dostaviti tja gor. Na eni strani so v skalo vklesane ozke stopnice in videti je, da vodijo do vrha. Voda je že nekaj metrov od otočka globoka 100 m. Barko usmerim proti Tropei. Vetra ni niti za vzorec. Potem začne rahla sapica v krmo in ko ta doseže 5 vozlov, postane nevzdržno vroče, saj je naša hitrost enaka hitrosti vetra. Ugasnem motor in začne se ena najpočasnejših pasaž v zgodovini Herona. Pujsamo z noro hitrostjo dveh vozlov. Nad bimini napeljeva še dodatno zaščito pred soncem – tisto plastično mrežo za senco – in razlika je očitna. Dan je krasen. Lilika pere perilo v našem lepem novem pralnem stroju, jaz vrtam neke luknje v jeklo, potem pomijem celo palubo z vodo iz pralnega stroja. 

Heron: Tomaž Pelko

Vmes imava pozen zajtrk, še kako kavico, gin-tonik, lenarjenje na »plaži«. Ko hitrost še malo pade, se greva pa kopat. Voda je kristalno čista, a do dna se ne vidi, saj je globina tu kakih 1300 metrov. Nikjer nobenih turistov, dretja, glasnih motorjev, glisiranja »na kol« – 2 m od barke. Aja, a veste, kakšna je razlika med italijanskim motornim čolnom in drugimi motornimi čolni? Pri italijanskem najprej slišiš Italijane, šele potem motor. Ob pol sedmih zvečer sidrava pred Tropeo. Sva natanko 200 m od kopnega pred označeno in z bojami ograjeno plažo. Med nama in obalo pa divjajo gliserji, kot da tekmujejo, kdo bo naredil večji val. Na srečo bo kmalu večerja in takrat se scena umiri. V Italiji dajo veliko na tradicionalne ure kosila in večerje. Če kdo ne verjame, naj poskusi dobiti odprto gostilno in kaj za pojest ob petih popoldan. Ni šans.

Še midva pojeva in se odpraviva v mesto. Lili je uporabila besedo »čarobno«. Tropea je sicer polna turistov, a mesto ima neki čar. Od cerkve na osamljeni pečini pred mestom, do neskončno stopnic, ki vodijo v hrib do mesta in utripa, kjer se meša staro in novo, a na neki nevsiljiv način. Ulice so polne, lokali tudi, a še vedno se najde trgovinica stare šole, kjer hči pomaga mami pri strežbi, kjer je vse malo nametano, nimajo klime, a imajo vse, kar rabiš, kjer ne govorijo tujih jezikov in kjer lahko pokusiš delikatese, če jih ne poznaš. In cene so normalne. Niso turistične. Sem bi pa še kdaj prišel. Zdajle zvečer je tu popolno brezvetrje, morje je v relativno mirno, le ladje, ki vozijo mimo nas, vsakih nekaj minut zazibljejo. Sidramo pač na odprtem – tu ni zaprtih zalivov.

Preplute milje danes 33, skupaj 880, motor ima 5464 ur (6 novih ur).

Heron: Tomaž Pelko

< Heron: Galipoli - Milazzo    Heron: Tropea–Capri >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 24 Sep 2019

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Yaro Beach, otok Malolo , Fidji, 1. dan

Do svita je bila noč prijetna, sicer malo valovita, a bilo je prijetno spati na sidru, sploh ker je bilo na sporedu brezvetrje. Ob svitu pa so začeli brneti čolni domačinov, ki so odhajali v službo, na sosednji otok Malolo. Takole blizu resortov si pa res ne želim sidrati, pa ne zato, da jih ne maram, ampak hrup in glasba sta tista, ki me tudi po polnoči zmotita.

Zjutraj delujem v ustaljenem ritmu, dokler me močno ne zaziba mali trajekt za prevoz oseb. No hvala, takole pa res ne bo šlo. Ko se barka umiri spoznam, da ni mogel drugače. Ozko je in ko želi pristati ob pomol, mora z enim motorjem pritisniti na vso moč, da lahko zavije in pristane. Pa še jaz sem se mu nastavil v neposredni bližini. Pogledam na tablico in grem na internet, da bi videl, kdaj je največja plima. No pa sem jo zamudil pred nekaj urami, a še vedno ni popolna oseka. Zato vključim motor, dvignem sidro in po poti kjer sem priplul, tudi odplujem. Stisne me le pri grebenu, kjer je ovira najvišja. Pridem ven in se zahvalim bogovom morja za srečno izplutje.

Zvečer in naslednje tri dni spet pričakujem JV veter, ki bo pihal z močjo od 17 do 22 vozlov in še z močnejšimi sunki. Tukaj tako ali tako ni nič zaščiteno od vetra, zato sem še bolj vesel, da odhajam. Že včeraj, ko sem plul mimo otoka Malolo sem videl na severni strani čudovito plažo in tri plovila, ki so očitno sidrana pred njo. Dobro zavetrje je tam od J in JV vetra, zato grem tja. A kako čez plitvine? Počasi. Plujem in ko pridem do grebena grem res počasi in morda si nisem izbral ravno pravo pot, saj je bilo spet malo stresno, ko sem priplul do dobra tri metra globine. Pa spet mine in grem v globoko vodo. Plujem levo od večjega katamarana in sidram 60 m stran od njega. V vodo spusttim vseh 74 m verige in vsaj 10 metrov bi jo še, če bi jo imel. Globina je tu namreč 22 metrov. Kljub temu sidro lepo prime in jaz dodam na verigo le še varovalo verige z amortizerji.

Sonca danes ni, je nekakšno oblačno vreme, ki ni ne prevroče in ne hladno. Zaradi vetra sem cca 100 metrov oddaljen od grebena pri kopnem, če me zasuče, bom imel še veliko prostora, vsaj 35 ali več metrov do krme. Preoblečem se v kratek neopren, vzamem podvodno puško, namestim si nož na nogo pod desno koleno, s pasu si snamem tri kilograme svinčenih uteži in menim, da bosta dva kilograma dovolj. Napihnem še potapljaško bojo, si jo zavežem z vrvico na pas, nataknem si še ribiško mrežo za ulov okoli pasu, rokavice, plavutke ter še maska z dihalko. Ufff… še ko pišeš je tega precej, kaj šele ko vse to pripravljaš in natikaš na sebe. Pa potem pereš s sladko vodo in pospravljaš.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Voda je prijetna in topla, morda 27 stopinj. Čeprav ne maram potapljanja v globinah nad 20 metrov, moram preplavati v bližino grebena. Po nekaj minutah sem tam in ne vidim nobene večje ribe. Bolje bi bilo, če bi vzel s sabo večji podvodni aparat, tako pa sem vzel le mali K4 aparat in še njemu bijejo zadnje ure na bateriji. Korale so lepe, ribice tudi, sploh tiste male, modre. Nato pa jih zagledam, štiri večje srebrne lepotice v vrsti. Bahato plavajo proti meni in jaz se ne premikam, ne diham. Potem pa namerim in eno zadanem v zadnji del trupa. Moja je. Odtrgam ji škrge, da se ne muči, snamem s harpune in jo položim v mrežo ob desni nogi. Dovolj bo za danes, bom pa šel jutri spet, kajti riba je najboljša ko je frišna, tako pravi prjatu Gregor.

Zvečer si naredim pečeno ribo, ki sem jo na barki dobro očistil, nato pa si spečem se mlad krompir in naredim zeljno solato. Zvečer pišem in se ob določenih dogodkih prijetno nasmejim. Življenje zna biti lepo!

Yaro Beach, otok Malolo , Fidji, 2. dan

V prvem delu noči je JV veter kljub hribčku pred mano zapihal z močjo okoli 20 vozlov. Slišalo se ga je med priponami in vrvmi, vsekakor pa tudi pri obračanju vetrnega generatorja. Tega sem seveda pred spanjem izklopil in ostala je le glasba na jamborju. Barka se je zelo rahlo zibala, zato niti nisem slišal, kdaj je veter skoraj potihnil.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Jutro je bilo prijazno. Sončno, s tistim vetrom, ki malo hladi, na morski gladini pa so bili rahli kodri, ki jih je naredil ta veter. Ob kavi me zdrami dvigovanje sidra in pogledam v sosednjega francoskega katamarana, ki se je odločil zapustiti ta kraj. Pravzaprav so čez dan vsi zapustili to sidrišče in danes ostajam tukaj sam.

Zjutraj se odločim, da očistim sprednji tank za vodo, saj imam občutek, da pri zadnji količini vode vedno dobim malenkost rjavo vodo. Spomnim se gospe iz Savusavu, ki mi je rekla, da je voda rjava, pa ji nisem verjel. Morda pa je res nekaj na tem. Razdreti moram posteljo, dvigniti podnice in pod njimi je rezervoar za vodo. Odvijačim velik cca 25 velik čep in pogledam v notranjost. Seveda, usedline od peska, ki naredijo vodo rjavo. Vse lepo očistim in kolikor se le da obrišem s krpo, katero sem pomočil v mešanico kisa in vode. Pustim, da se malo prezrači, popoldne pa vse pospravim in spravim v red. V posebnem prekatu ob rezervoarju imam 22 plastenk po 5 litrov vode, katero imam za rezervo, a ta voda je že stara eno leto. Videti je čisto v redu, zato eno plastenko vzamem, preberem, da ji je rok že potekel in jo dam v kuhinjo, ter si jo natočim v kozarec. Vodo izmerim in ima 9 ppm, kar je fantastično. Ph te vode izmerim in znaša 7,3 kar je spet super. Voda je čista, ni motna, nima nekih »blekov«, zato jo poskusim. Meni se zdi okus v redu, čeprav se zavedam, da voda v plastenkah po tako dolgem času vsebuje mikroorganizme in zato je zdravstveno oporečna. Vendar če bi jo prekuhal, bi bila voda v redu. Vsekakor jo pustim notri za rezervo, pa tudi že za balast, dokler ne bom odšel na daljšo pasažo in jo bom zamenjal za novo.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Zdaj očistim še filter pred črpalko vode in v njem je kar nekaj nesnage in drobnega peska. Vesel sem, da mi filter čuva črpalko, ki je dejansko zelo draga, če bi kdaj moral kupiti novo. A tudi ta ima samo določen rok trajanja.

Ker je še lepo vreme, za čuda pa vetra sploh ni kaj dosti, se spet oblečem v neopren, nataknem masko in plavutke in grem raziskovat koralni greben. Grem gledat ribe, jih fotografirati in še kaj. Ko pridem do grebena sem kar malo razočaran. Ta se kot strma stena dvigne iz 20 metrov globine in na vrhu je nekaj koral in rib, vsekakor pa ni tako barvito, kot je to bilo na Fakaravi ali še kje drugje. Plavam kakšno uro in fotografiram, čeprav me nekaj muči zoom in ostrina na fotoaparatu. Malo sem tudi jezen, ker nisem dal na sebe niti enega kilograma uteži, zato se z neoprenom težko potopim globlje.

Na barki najprej postavim Rainmana, da si naredim vodo, ta čas ko on dela, si jaz ogledujem v vodi posnete fotografije. Nisem najbolj zadovoljen, zato bom to moral ponoviti drugič. Do večera sčaram 200 litrov pitne vode in čas bo za večerjo. Tokrat moram porabiti nekaj zelenjave, zato bo ta danes vegetarijanska.

Yaro Beach, otok Malolo, Fidji, 3.dan

Jutranje sonce in tista prijetna temperatura me privabita v kokpit, kjer pijem svojo jutranjo kavo. Sam sem na sidrišču, če se temu sploh lahko reče sidrišče. Ne moti me, če nisem z ljudmi, ne moti me, če nisem ob velikem mestu. Ne moti me, če sem sam. Imam svoj pogled na to in znam si urediti misli, ter duševno stanje. To ni isto, kot biti sam doma en dan, morda dva. A meni je tukaj v redu, da lahko pišem, delam. Spet nastaja članek, reportaža, spet imam delo, ki ga rad opravljam, delo, katero me veseli. A moram malo razmigati mišice tudi po kopnem.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Sedem v dingija in zaveslam proti obali. Oglasi se alarm na telefonu, sirena zavija, a telefon je v vodoodpornem nahrbtniku. Vem kaj je, pozabil sem izklopiti sidrni alarm in sedaj sem prekoračil varno razdaljo od sidra. Bom izklopil na obali. Šel bi tudi z motorčkom do obale, a je koralni greben širok vsaj 100 metrov ali več, zato raje veslam, ker je voda tam zelo nizka. 

Pridem na obalo in potegnem dingija do mangrov. Vseeno ga privežem za vejo mangrove, čeprav voda ne pride tako visoko. V nahrbtnik sežem po telefon in ugasnem alarm. No za nekaj pa je bil dober, zdaj vsaj vem, da sem 378 metrov oddaljen od barke, saj toliko kaže sidrni alarm.

Bos se odpravim po obali, ki je dolga vsaj tri kilometre v mojem vidnem polju. Jaz sem nekje na sredini in počasi grem po desni strani peščene bele plaže, katera je posuta z drobnimi belimi koralami, kakršno eno imam tudi sam okoli vratu. Zamislim se, kako bi na tej plaži užival moj vnuk. Bela mivka, korale, tisoč školjk raznih oblik in barv, ogromno sence pod mangrovami. Voda je 30 metrov od obale do kolen, nato se začne plitvi koralni greben v katerem je na tisoče malih ribic in modrih morskih zvezd. Užitek za otroke, raj za starše. Jaz imam svoj cilj, da si od blizu pogledam Likuliku Lagoon resort. Ta je na lestvici desetih resortov na svetu rangiran na 9. mesto. No to pa je nekaj posebnega! Cena nočitve v apartmaju po osebi pa znaša že od 900 $ dalje. Najdražji je King Deluxe bungalow na svojem lastnem otočku, ki stane 2.990 $ po osebi na noč. Ufff.

Sredi poti med mangrovami naletim na možaka, Fidžijca, ki sedi v senci le-teh s svojim vnukom. Kasneje izvem, da stanuje v vasi ne daleč od tu, a je danes prišel čuvat sinovo družino, ker je le-ta odšel za nekaj dni na velik otok. Ime mu je Ratu, vnuku ob njemu pa Timoci. Pogovarjava se o življenju na tem otoku, delu, ribištvu in turizmu. Vsemu po malem. Potem se poslovim in grem naprej. Zavijem okoli rta in jih zagledam, hiške na vodi, kot drugje v južnem Tihem oceanu. A te so veliko večje, drugačne. Spet grem naprej in pridem do plaže, kjer vidim, da v vodi umetno sadijo mladike mangrov. Pot me pripelje do mosta, kjer fotografiram vse, kar se mi zdi prijetno za oko. Tudi bungalov s svojim zunanjim bazenom in ležalniki ob plaži najdem. Fijuuuu, zdaj vem, da je Bora Bora mala malica za Fidži. Spet grem dalje, srečujem ljudi, oskrbovalce, čistilke, sobarice, vrtnarje,… upsss in varnostnika. Ta me po kratkem in nič kaj prijaznem pogovoru pospremi po poti, po kateri sem prišel. Seveda, resort je privat in 100% samo za goste. Tudi to, da bom spil eno pivo v njihovi restavraciji,  napisal reportažo za zelo znano revijo, novinarska izkaznica,… nič ne pomaga. Ven! Ok, no, pa grem.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ko sem zunaj resorta, čeprav ni ograjen, se po poti povzpnem na 164 metrov visok hrib, s katerega imam čudovit razgled na resort, na drugo stran, kjer je Indigo, na bližnje otoke in res lepo se vidijo pod vodo nakopičeni koralni grebeni s čermi. Šele zdaj vidim, koliko je tega v morju. Minsko polje v Bosni je šala mala za Fidži. Spet grem nazaj do dingija in odveslam na barko. Dober sprehod je bil, dolg in še v hrib sem šel. 

Na barki si zvečer skuham kitajske rezance z zelenjavo, saj moram porabiti še zadnjo svežo zelenjavo, ki jo imam na barki. Kasneje se spravim k delu in pišem. Prijeten dan je bil in jutri bo nov, morda bo čas za premik. Potrebno bo že iti tudi v trgovino po sveže stvari. Poleg tega me v Vudi čaka legendarni HIR3 in kolega Saša Fegić s svojo posadko. Obeta se prijetno SLO – CRO druženje jadralcev na Fidžiju…

Yaro Beach, otok Malolo ,  Fidji, 4. dan

No ja, še vedno drži tisti pregovor, da ne delaj računa brez krčmarja. On je tisti, ki pove koliko kaj stane. Tako nekako je tudi z mojim odhodom proti Vudi, pri katerem se je vmešalo vreme. Zato sem še danes na sidrišču, kjer sem bil včeraj.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Celo noč je deževalo in skozi moje sidrišče je pihnil na trenutke veter, ki se je obdržal pri nekaj več kot 27 vozlih. Tudi zdaj piha in ne preneha, kot tudi dež ne, že celih 23 ur. Vreme je zelo oblačno, daleč se ne vidi, poleg vsega pa se ne spomnim, da bi bilo kdaj na južnem Tihem oceanu tako hladno. Nameril sem samo 22°C in napoved za današnjo noč pa je še bolj hladna. Naj bi bilo samo 18°C. Se šalite? Očitno se je vreme obrnilo na glavo?

Danes ne bom spal v svoji postelji, saj mi je kar naenkrat začelo spuščati veliko okno na palubi in kar nekaj deževnice je pricurljalo na mojo posteljo. Potrebno bo zatesniti tudi to. Enkrat, ko bo sonce. Del na barki nikoli ne zmanjka.

V današnjem dnevu, ko samo dežuje ni kaj početi, razen, da berem, pišem, pogledal sem tudi en dober film in veliko časa sem namenil pripravi ter kuhanju dobre večerje. Tako je to, ko se nič ne dogaja. Čakam na nov dan, jutrišnji, ki bo morda boljši od današnjega.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji

Jutro. Jutro obsijano s soncem. Le kako ga človek ne bi bil vesel. Po dežju vedno posije sonce, a ne?

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Vetra ni veliko, sonce je, torej je pravi dan za premik. Dvignem sidro in zaplujem po kanalu. Kot vedno ob kartografiji na ploterju, ter ob satelitski sliki na Google maps. Nič posebnega se ne dogaja, saj je med obalo in koralnim grebenom dovolj prostora za plutje. Po skoraj treh miljah, zaplujem iz obroča in plujem po »globokem morju«. Tukaj je morje globoko med 25 in 50 metri. Nekako se ne morem navaditi na to globino, ves čas se mi zdi, da je voda prenizka. Navajen sem na drugačne globine, na drugo barvo oceana, vse kar je pod 1000 metrov je zdaj zame nizka voda.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Po petnajstih miljah jadranja, se približam obali »velikega otoka«. Kot bi šel iz kopnega na celino. Sidram pred Vuda marino, sam sem, nikogar ni tukaj. Seveda, marina je tu zato, da se v njej privežeš, ne pa da si zunaj in se gugaš na valovih. A kaj čem, jaz sem drugačen. Stuširam se, oblečem in se z dingijem zapeljem dobrih 500 metrov do marine. Sprehodim se med barkami in jo zagledam, rdeča barka z imenom HIR 3. Na njej plapola Hrvaška zastava. Potrkam in iz barke pride lastnik barke Saša, nato za njim še drugi član posadke, Nebojša. Bil je še tretji, a je včeraj odletel domov v Hrvaško. Že dolgo se s Sašo poznava in zdaj, ko je na poti okoli sveta si seveda tudi dopisujeva. Zdaj pa sva se končno srečala na oceanu.

Spijemo kavo na barki, a ker je prevroče, gremo v restavracijo, saj sem jaz lačen, ker cel dan nisem nič jedel. Devet dni nisem bil v trgovini, restavraciji, devet dni nisem zapravil niti centa. Tokrat si privoščim kosilo za 8 €. O kako prija! Kasneje se nam pridruži še Bill in skupaj preživimo čudovit popoldan. Le ta nas kasneje povabi na svojo barko, kjer na hitro pripravi nekaj z večerjo in druženje se nadaljuje do poznih ur, a zaključi na barki HIR3. 

Jaz se še »dostavim« na svojo barko in grem spat, saj smo že sredi noči in kmalu bo spet nov dan.

< Otok Malolo Lailai   Otok Viti Levu, Saweni Beach >


 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Torek 24 Sep 2019

Po podaljšanem in res toplem zaključku poletja v naše kraje počasi prihaja jesen. Kljub zaključku poletne sezone, pa bodo na območju Kvarnerja organizirane številne prireditve.

Za vas so pripravili veliko dogodkov v naravi, kolesarjenja, hoje v naravi, plezanja, poleg tega pa tudi nekaj kulturnih prireditev. Vremenske razmere so še vedno zelo dobre, naredite nekaj dobrega za svoje zdravje in se vključite v zanimive programe

Nekaj dogodkov, ki so še posebej zanimivi:

»KING OF UČKA« - CESTNA KOLESARSKA DIRKA, 28.9., IČIĆI – VOJAK, NARAVNI PARK UČKA

Pridite na Učko, uživajte v prelepi naravi in si oglejte zanimivo mednarodno kolesarsko dirko.

»CRO RACE CYCLING« - KOLESARSKA DIRKA, 1.-6.10.2019

"CRO RACE CYCLING 2019" je mednarodna etapna kolesarska dirka, ki bo potekala od 1. do 6. oktobra ob jadranski obali in v notranjosti Hrvaške. Četrta etapa se bo končala v Crikvenici, peta pa na Platku nad Reko. Pridite navijat za izvrstne slovenske kolesarje in doživite lepote Kvarnerja.

BAŠKA OUTDOOR FESTIVAL, 10.-13.10., BAŠKA

Baška postaja vse bolj priljubljena destinacija za ljubitelje aktivnega načina življenja. Veliko zanimivih športnih dogodkov je že potekalo v Baški, med 11. in 13. oktobrom pa se pripravlja BAŠKA OUTDOOR FESTIVAL 2019, ki bo poln aktivnosti za tekače, kolesarje, plezalce in za tiste, ki si želijo odkriti Baško na povsem nov način.

MARUNADA, 11.-13.10. LOVRAN

Ko ulice zadišijo po pečenem kostanju, vemo, da se je začela jesen. Prihaja jesen, čas kostanja in »Marunade« v Lovranu in Lignju, dogodka, ki ga vsak pravi gurman nikakor ne sme spregledati. Dejstvo, da je sloviti The Guardian »Marunado« pred nekaj leti uvrstil med deset najboljših evropskih jesenskih kulinaričnih festivalov, pa je le še dodaten razlog za obisk Lovrana v oktobru. Lovranski maroni slovijo kot eni izmed najbolj kakovostnih kostanjev na svetu.

Pridite in uživajte v različnih slaščicah iz maronov, odlični hrani in pijači!

KRK NI SAMO MORJE IN SONCE - KRK JE DOŽIVETJE

Mesto Krk vstopa v jesen z dvema novima projektoma – Experiencekrk.com in Camino Krk. Experiencekrk.com je novo spletno mesto, namenjeno promociji izkušenj o destinaciji in povezovanju turistov z lokalnimi zainteresiranimi stranmi. Camino teden v Krku je projekt, ki postavlja temelje za razvoj romarskega in verskega turizma z namenom podaljševanja sezone in razvoja turizma v skladu z načeli trajnosti in ohranjanja tradicije.

Torek 24 Sep 2019

Zimsko obdobje je najslabše za plovilo. V tem času je večinoma prepuščeno samemu sebi v morju, na kopnem ali v pokritem skladišču. V vseh primerih ga moramo primerno zaščititi pred zunanjimi vplivi, da bo prihodnjo sezono dočakalo v kar najboljšem stanju.

Če bo plovilo ostalo v morju, ga moramo zaščititi pred slano vodo, ki jo po zraku nosi zimska burja, pred dežjem, prahom, živalmi, kot so miši in podgane ter morebitnim snegom in ledom.

Ali poletna ponjava ne zadostuje

Poletna ponjava je izdelana iz lahkega materiala. Ščiti le tisti del plovila, ki je pokrit, preostali del plovila je izpostavljen zunanjim dejavnikom. Številni deli letne ponjave imajo vdelane prozorne površine, ki služijo kot okna. Skoznje prihaja UV-svetloba, ki uničuje plovilo. Če bomo letno ponjavo uporabljali skozi vse leto, bo hitro dotrajala. Če jo preko zime zamenjamo z vzdržljivo zimsko ponjavo, bo plovilo bolje zaščiteno in letna ponjava bo zdržala bistveno dlje.

Prednosti zimske ponjave

Zimska ponjava je izdelana iz drugačnega materiala kot letna. Vzdrži daljša deževna obdobja, je bolj odporna na prah in druge nečistoče, ki jih prinese veter, na morsko sol in lažje prenaša nizke zimske temperature.

Ponjava, ki je izdelana za naše plovilo po meri, lahko zaščiti celotni krov plovila. Z njo lahko zapremo vse odprtine in preprečimo dostop mišim, podganam in mačkom, ki lahko na naše plovilo prinesejo umazanijo, bolezni ali pa celo uničijo inventar.

Slabosti zimske ponjave

Ko enkrat namestite zimsko ponjavo, bo plovilo neuporabno. Tudi če bo prezimovalo v vodi, z njim ne boste mogli pluti, dokler ponjave ne snamete in ne namestite letne. Oteženo ali pa celo onemogočeno bo gibanje po plovilu ali vstop v plovilo.

Kako shraniti letno ponjavo preko zime

Letno ponjavo je treba primerno shraniti. Preden jo shranimo, jo je treba pripraviti za skladiščenje.

Še preden jo snamete s plovila, jo je treba dobro očistiti. Ker so ponjave večinoma izdelane iz mešanice materialov, kot so bombaž, poliester, olefin, DuPont, jih moramo čistiti s sredstvi, ki jih ne poškodujejo. Osnovno čiščenje opravimo po naslednjih korakih:

  1. Odstranite smeti z blaga. Uporabite mehko krtačo.
  2. Popršite ponjavo z raztopino vode in milnice.
  3. Ponjavo ščetkajte z mehko ščetko.
  4. Počakajte nekaj časa, da se blago prepoji s čistilom.
  5. Izperite, dokler ne odstranite vseh sledi mila.
  6. Posušite na zraku.

Ko se ponjava v celoti posuši, jo odstranimo s plovila, zložimo in shranimo v vrečo. Če ponjava ne bo popolnoma posušena, bo začela plesneti. Preko zime jo shranite v suh prostor.

Ponedeljek 23 Sep 2019

Yamaha M32, MX18 in MS20

Podjetje Yamaha predstavlja svojo navdihujočo ponudbo električnih pogonov, ki so zasnovani tako, da združujejo veselje do plovbe in prijaznost do okolja.

Povsem nova linija Yamahinega električnega pogona vključuje modele za sladke vode in povsem nov model za morske vode ter je preprosta in udobna za uporabo: izogne se vsem pomembnim škodljivim emisijam in povsod ohranja skrajno nizko raven hrupa. Skupaj z električnim pogonom se lahko navdušenci nad plovbo podajo na vodo in svoj dan čim bolje izkoristijo na popolnoma varen, sodoben in čist način.

M32 – Vsa moč, ki jo potrebujete, brez da bi vznemirjali ribe

Kompakten in zmogljiv novi model M32 je opremljen s funkcijami, ki vam omogočajo, da čoln dan za dnem spravite tja, kjer ga potrebujete. M32 je najnovejši model, ki je bil dodan v elegantno ponudbo modelov M20 in M26, ter omogoča, da svojo Yamaho spravite v vodo samo s sprostitvijo svojega palca – z eno samo roko jo tudi dvignete ven in shranite. Model M32 z vsestransko nastavitvijo trdote krmiljenja in vrtljivo ročico pogona omogoča enostavno manevriranje s čolnom. Zagotavlja več moči kot kateri koli drugi električni pogon, je skoraj popolnoma tih in brez izpušnih plinov, zato vam ni treba skrbeti, da bi motili naravo – to pa je nekaj, kar bo zagotovo znal ceniti vsak ribič ali ljubitelj narave.

M32: ključne lastnosti

•    Največ 32 kg potisk
•    Shranjevanje z eno roko
•    Krmilna ročica za nagib/razteg
•    Digital Maximizer™
•    Pritisni merilnik akumulatorja
•    Nastavitev trdote krmiljenja
•    Sklop za nastavitev višine motorja s hitrim zaklepom
•    Zmogljiva elisa
•    Neuničljiva kompozitna os
•    Izjemna in tiha moč

MX18 – Cenovno ugodna zanesljivost, ki traja 5-krat dlje

Yamahini električni pogoni so po vsem svetu zaupanja vredni kot najbolj trpežni, zanesljivi in zmogljivi krmni električni motorji na vodi. Poleg tega model MX s tehnologijo Digital Maximiser™ to dediščino popelje na novo raven in tako pomaga motorju, da deluje petkrat dlje z enim polnjenjem.

Z motorji z nastavljivim številom vrtljajev modela MX18 lahko natančno nastavite želeno hitrost, oni pa vam potem zagotavljajo samo toliko energije, kot je potrebujete – tako varčujete z baterijo za celodnevni ribolov.

MX18: ključne lastnosti

•    Digital Maximizer™
•    Pritisni merilnik akumulatorja
•    Zaklepni nosilec ročice
•    Teleskopska krmilna ročica
•    Zmogljiva elisa
•    Neuničljiva kompozitna os
•    Izjemna in tiha moč

MS20 – Morska voda je neusmiljena, če vaša oprema ni kos nalogi

S svojo napredno zaščito pred korozijo je novi model MS20 zasnovan tako, da se odlično izkaže tudi v najtežjih pogojih z morsko vodo. Ohišja so peskana, nato pa prevlečena z aluminijem, da ne pride do oksidacije in rjavenja. Končna plast barve s prašnim nanosom motorju zagotavlja vrhunsko zaščito.

Model MS20 je zasnovan intuitivno in preprosto za uporabo. Zagotavlja 20,4 kg moči in natančno manevriranje. Model MS20 vključuje tehnologijo Digital Maximizer za povečanje zmogljivosti akumulatorja in edinstveno protikorozijsko zaščito – to pomeni, da ribiče čaka dober ulov.

MS20: ključne lastnosti

•    Prevlečene spodnje enote
•    Povsem zaprta elektronika
•    Aktivna anoda
•    Digital Maximizer™
•    Pritisni merilnik akumulatorja
•    Zaklepni nosilec ročice
•    Teleskopska krmilna ročica
•    Zmogljiva elisa
•    Neuničljiva kompozitna os
•    Izjemna in tiha moč

Celovita ponudba električnih pogonov za okolju prijazno plovbo

Podjetje Yamaha je z obstoječimi modeli električnega pogona M12, M18, M20 in M26 še dodatno popestrilo svojo obsežno ponudbo za okolju prijazno plovbo. Idealno za številne namene – od hitrih pobegov do sproščujočih ribolovov – Yamahini električni pogoni vas lahko popeljejo kamorkoli, ne glede na to, ali gre za sladko ali morsko vodo. Enostavno upravljanje, tiho in zanesljivo delovanje vam zagotavljajo brezskrbno veselje ob preživetem dnevu na vodi na najbolj ekološki možen način.

Več o motorjih Yamaha na tej povezavi.

Ponedeljek 23 Sep 2019

Na drugi etapi regate poteka že sedmi dan plovbe. Jadrnice plujejo ob zahodni obali Afrike in se približujejo Zelenortskim otokom. Ključna taktična odločitev ekip bo, po kateri strani obpluti otočje.

Stelth mode – Prikriti način plovbe

Prva ekipa, ki se je odločila, da skrije svoje taktične odločitve pred drugimi tekmovalci, je Ha Long, Bay Viet Nam. Njihova pozicija se 24 ur ne bo prikazovala na zaslonih drugih ekip. Kako bodo izkoristili vetrove, po kateri ruti bodo zapluli, bo jasno, ko se bodo spet prikazali na zaslonih. Prikriti način plovbe so vključili predvčerajšnjim ob 6.00 UTC. Bili so na tretji poziciji in imeli apetite, da bi prvi pripluli do kontrolnih vrat, kjer se delijo bonus točke. Žal jim to ni uspelo. Isto smer plovbe sta izbrali tudi vodilni ekipi Visit Sanya in Qingdao. Zaradi izjemno izenačenih vetrovnih razmer in podobnih hitrosti plovbe, jim kontrolnih vrat ni uspelo doseči pred vodilnima ekipama. Prva jih je preplula ekipa Visit Sanya, druga Qingdao in Ha Long Bay, Viet Nam kot tretja.

Preostale ekipe, ki so zaostajale več, se niso odločile, da bi zaplule do kontrolnih vrat, temveč so nadaljevale s plovbo proti Zelenortskim otokom.

Območje Doldrums bo mešalo štrene

Danes so najhitrejše jadrnice že priplule do Zelenortskega otočja. Peterica jadrnic se je odločila, da bo zaplula med otoki. Najhitrejša je še vedno Visit Sanya. Druga kitajska ekipa Qingdao zaostaja zgolj 5 nmi. Nekoliko dlje je ekipa Ha Long Bay, Viet Nam, ki zaostaja 21 nmi. Dare to Lead in UNICEF plujeta približno 40 nmi za vodilno ekipo. Preostali zaostajajo več kot 140 nmi. Najpočasneje napreduje ekipa Imagine Your Korea, ki zaostaja že 258 nmi. Ekipe v začelju flote imajo nekoliko močnejše vetrove in svoj zaostanek bodo lahko zmanjšale.

Ko bodo prepluli Zelenortsko otočje, se bodo srečali z naslednjim izzivom. Čaka jih prečkanje območja Doldrums. Območje šibkih vetrov in nepredvidljivih neviht bo prinašalo bonus točke. Do vstopa v območje, ki se začne pri 13 stopinjah severno, jih loči 220 nmi. Trenutno njihove hitrosti plovbe znašajo okrog 10 vozlov. Najhitrejše bodo vhod dosegli jutri zjutraj. Nato pa jih čaka 600 nmi dolga plovba skozi območje Doldrums, kjer pa jih čakajo spremenljive razmere.

Trenutni vrstni red (23.9.2019 ob 10.30):

Mesto Ekipa Razdalja do cilja Hitrost (SOG) Zaostanek za vodilnim
1 VISIT SANYA, CHINA 3701.00 nmi 9.8 vozlov -
2 QINGDAO 3706.10 nmi 10.2 vozlov -4.87 nmi
3 HA LONG BAY, VIET NAM 3722.47 nmi 10.2 vozlov -21.24 nmi
4 DARE TO LEAD 3740.08 nmi 8.5 vozlov -38.85 nmi
5 UNICEF 3740.95 nmi 10.0 vozlov -39.72 nmi
6 SEATTLE 3846.65 nmi 9.0 vozlov -145.42 nmi
7 WTC LOGISTICS 3847.34 nmi 8.4 vozlov -146.11 nmi
8 ZHUHAI 3883.15 nmi 11.3 vozlov -181.92 nmi
9 GOTOBERMUDA 3942.27 nmi 11.1 vozlov -241.04 nmi
10 PUNTA DEL ESTE 3953.96 nmi 10.4 vozlov -252.73 nmi
11 IMAGINE YOUR KOREA 3959.79 nmi 11.0 vozlov -258.56 nmi

 

Druga etapa  - 1. del

Ponedeljek 23 Sep 2019

 

MORJE NAM VRNE VSE, KAR VRŽEMO VANJ

Neprekinjeno, že 23 let, v Punatu organizirajo akcijo čiščenja morskega dna pod sloganom »Puntarska Draga svima nama draga«, v kateri sodelujejo tudi potapljači marine Punat. V marini skozi vse leto, še posebej pa v poletnih mesecih, redno čistijo morsko dno. Čiščenje poteka pod pomoli in med plovili vzdolž cele marine. Le redko še naletijo na večje odpadke, redno pa dvignejo na površino številne predmete, ki so bili na plovilih in so poleteli s palube – vesla, cerade, pokrovi, vrvi in bokobrani so stalnica. Na morskem dnu v velikem številu ležijo tudi pločevinke, steklenice, posoda, plastenke, plastični kozarci in vrečke. Skupaj z gosti marine se bodo v prihodnje temu problemu posvetili še bolj zavzeto.

Z rednim čiščenjem zmanjšujejo količino smeti v morju. Morje je treba varovati ter zagotavljati visoke ekološke standarde. Ostati želijo marina, v kateri bo tudi v prihodnjih letih ponosno vihrala modra zastava (Blue flag)!

OKUSI JESENI V PICERIJI »9 BOFORA«

Bistro – kava bar »9 bofora« ostaja odprt tudi v zimskih mesecih. Tako boste lahko v okusih jeseni uživali vsak dan od 7.30 do 22. ure.

Na jesenskem meniju boste tako lahko našli hrustljavo pico z jurčki, testenine s kozicami in jurčki, omleto z mešanimi gobami in kostanjevo torto.

Ker bo v zimskih mesecih restavracija Marina zaprta, so zato v »9 bofora« pripravili dodatno ponudbo za zajtrk, kosilo in večerjo.
V piceriji »9 bofora« vam bodo ponudili več vrst zajtrkov:

  • Kapitanov zajtrk: omleta z gobami in krško panceto, topli napitek po vaši izbiri, sok;
  • Fitness: muesli, sveže sadje, rogljiček, čaj in sadni sok, kuhano jajce;
  • Marina: toast, rogljiček, hladni narezek, kava ali čaj, sadni sok, jogurt.

S ponujenega jedilnega lista pa seveda za zajtrk, kot do sedaj, zmeraj lahko izberete tudi nekaj iz običajne ponudbe.

Za kosilo ali večerjo vam bodo pripravili močno govejo juho, pa dišečo juho, skuhano iz sezonske zelenjave, šurlice s kozicami in jurčki, ribji file z zelenjavo, burger z jadranskimi kozicami. Poleg omenjenih bo na voljo še nekaj drugih novosti, ki pa naj bodo za zdaj še skrivnost.

BISTRO & PICERIJA »9 BOFORA« bo zaradi rednih vzdrževalnih del zaprta med 23. do 29. septembrom. V tem času boste lahko zajtrkovali v restavraciji Marina.
Delovni čas restavracije bo v tem obdobju od 8.00 do 22.00, v ponedeljek, 30. septembra, pa od 11.00 do 22.00. 

 

RESTAVRACIJO MARINA bodo zaprli 1. oktobra 2019, spet pa bodo z vami v novi sezoni, in to že sredi marca 2020.

Ponedeljek 23 Sep 2019

Plovila proizvajalca Remus so že vrsto let v ponudbi na slovenskem trgu. Letos so predstavili nov model odprtega čolna s centralno konzolo, model 620 SC. Remus 620 SC je namenjen dnevnim izletom. Zaradi izjemno dovršene oblike lahko na krov sprejme do osem ljudi. Na sredini ima postavljeno široko krmarsko konzolo. Desni del je namenjen krmarju. Eleganten us...

Nedelja 22 Sep 2019

Podjetje FPT Industrial in krmar hitrih plovil Fabio Buzzi sta se zapisala v zgodovino. Z novo razvitim plovilom jim je uspelo postaviti nov hitrostni rekord za plovbo po vodi s plovilom, ki ga poganja dizelski motor. Zapluli so s hitrostjo 277 km/h.

Fabio Buzzi, ki je večkratni svetovni prvak v formuli ena na vodi in lastnik podjetja FB Design, je v sodelovanju s podjetjem FPT Indistrial skonstruiral motorno plovilo, ki ga poganja dizelski motor. Na jezeru Como v Italiji so jih pričakale idealne razmere. Plovilo so spustili v vodo, prižgali motor in Fabio Buzzi je pritisnil na plin. Plovilo je pospešilo, zdrselo po vodni gladini in doseglo neverjetno hitrost 277,5 km/h.

Rezultat je potrdila organizacija Guinness World Record in velja za najhitrejšo plovbo po vodni gladini doseženo s plovilom, ki ga poganja dizelski motor.

Petek 20 Sep 2019

Redka roza delfinka, ki jo imenujejo tudi Pinky, je dobila naraščaj.

Roza samica delfina je postala popularna pred dvanajstimi leti. Opazil jo je kapitan Erick Rue v reki Calcasieu v Louisiani (ZDA). Pogosto je plavala v družbi z drugimi delfini. Zaradi njene barve, so jo začeli pogosteje spremljati in ugotovili so, da je zelo spolno aktivna.

Po navedbah strokovnjakov je Pinky redka vrsta rečnega delfina, ki je dobila roza barvo kože zaradi redke mutacije. Vrsta velja za ogroženo, saj na svetu ne živi več kot nekaj tisoč primerkov.

Rojstvo mladiča daje nove upe za ohranitev vrste. Mladič je namreč podedoval materino mutacijo. Tudi njegova koža je roza barve. Znanstveniki se veselijo novorojenca, saj obstaja možnost za ohranitev te redke vrste delfinov. Mladič naj bi bil od repa do glave roza barve in ima rdeče oči.

Petek 20 Sep 2019