Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Jadranje okrog sveta je bila moja skrita želja že iz časov ranega otroštva. Sanjaril sem o mogočnih oceanih, daljnih deželah in svobodi. Jadrnice sem si »risal« v mojih sanjskih potovanjih, pa tudi na mojih otroških risbicah. Mnogo let kasneje sem s privarčevanim denarjem kupil staro jadrnico in jo pričel pripravljati za potovanje do daljnih obzorij.

Kako zelo sem imel rad mojo Lady Ivano! Zapustil sem dom, svoje dekle in svoje prijatelje. Sledil sem klicu svobode, na črti med modrino neba in modrino morja sem z vetrom v jadrih plul proti obzorjem nekje daleč, daleč v neskončnosti.

Čarobne noči pod zvezdnatim nebom sem doživljal kot prvo ljubezen. Sam na morju, jutranje in večerne zarje, pesem vetra, delfini ob moji barki, oblaki tam daleč, visoko ... moje sanje so postale resničnost. Moja jadrnica, prav taka kot sem jo naslikal kot otrok, je plula novim doživetjem nasproti. Dokler mi je v viharni noči sredi Atlantika ni vzel Neptun.

 

Več v knjigi: Walter Teršek - 10 m svobode

  • Dimenzije: 15 x 23 cm
  • Obseg: 132 strani
  • Vezava: trda
  • Oprema: barvne fotografije
Walter Teršek: 10 m svobode

Zadnji video

Letos je bilo državno prvenstvo ORC prvič razdeljeno na dva dela. Prvi del je potekal 20. in 21. junija v Portorožu v okviru regate Skipper cup v organizaciji JK Pocodebon, zaključni del pa zadnji konec tedna avgusta v Izoli kot Pokal VAL Navtike v organizaciji ŠD GoSailing.

V prvem delu prvenstva je bilo razpisanih šest tehničnih plovov, v zaključnem delu pa trije tehnični in en navigacijski plov. V junijskem delu prvenstva v Portorožu je organizator v pretežno rahlih vetrovih izpeljal pet plovov. V bistveno bolj vetrovnem avgustovskem nadaljevanju v Izoli so bili v soboto odjadrani trije tehnični plovi, navigacijski, predviden za nedeljo, pa je bil zaradi nevihtnega vremena najprej preložen na popoldne in nato odpovedan.

Osem od predvidenih desetih plovov je bilo torej uspešno končanih, za končni rezultat pa je štelo sedem najboljših. Taia 2 & White Goose z Goranom Djordjevičem je obranila lanski naziv državnih prvakov. Precej tesno ji je sledila One more time z Željkom Perovičem, nato pa je boj za zmago izgubila s sedmim mestom v sedmem plovu, ko je imela že diskvalifikacijo zaradi prehitrega starta v prvem plovu. Le točko več od One more time je zbrala posadka jadrnice Generali s Samom Žvanom. Oba bi lahko krepko premešala rezultate, če bi bila izvedena še navigacijska regata, saj bi v tem primeru jadrnice lahko odbile dva najslabša rezultata (One more time sedmo mesto in Generali šesto iz petega plova).

Vreme je na koncu odločilo in prvenstvo je bilo končano z osmimi plovi in enim odbitkom. Prvenstva se je udeležilo 17 jadrnic, ki so bile razdeljene v tri razrede po GPH.

Zmagovalci po razredih:

  • razred A: Taia 2 & White Goose, Arya 415, krmar: Goran Djordjevič
  • razred B: Joy, J-99, krmar: Vladimir Borštner
  • Razred C: Palada, Elan Express, krmar: Emil Jerkovič

Rezultati:

Mesto Št. jadra Ime  Tip Krmar Klub Razred Točke skupaj
1 SLO 4150 Taia 2 & White Goose ARYA 415 MOD. Goran Djordjevic JK Loka Timing ORC A 17.00
2 CRO 2777 One More Time More 40 Zeljko Perovic Aurora JK ORC A 21.00
3 SLO 878 Generali - Assilina III TP52 - ONE OFF Samo Zvan JD Mariborcanka ORC A 22.00
4 SLO 57 Joy J-99 Vladimir Borštner JK Pirat Portoroz ORC B 22.00
5 SLO 39 Palada Elan Express Emil Jerkovic ŠD Gibanca ORC C 28.00
6 SLO 753 Aria MELGES 24 OD Marko Potisek JK Maestral ORC B 36.50
7 SLO 116 Nika Elan Express Damijan Miljavec JK Ljubljana ORC C 44.00
8 SLO 3839 Aurora Pirnar X-35 OD MOD. Igor Orlov JK NASA ORC B 62.50
9 SLO 642 Ahil Bavaria 35 match Iztok Hudoklin SD Kobilca ORC B 71.50
10 SLO 165 Agapea One Melges 32 OD Hinko Golias JK Aurora ORC A 79.00
11 SLO 117 Bled 2 Elan Express Vladimir Lebedev JK Ljubljana ORC C 87.00
12 SLO 336 Mesto Novo mesto Fiumanka 33 Saso Novakovic JK Novo mesto ORC B 88.50
13 SLO 797 Mojca 2 Val 35 Janez Valant JK Portorož ORC B 93.00
14 SLO 350 Batana - Merkur Elan 350 Andrej Jereb NK Merkur Idrija ORC B 95.00
15 SLO 312 Muca PLATU 25 OD Sašo Novakovič JK Novo Mesto ORC C 99.00
16 SLO 244 Članica X-35 OD Lojze Babič JK Ljubljana ORC B 106.00
17 SLO 1414 Fado Salona 37 RK Jakob Jež NK Merkur Idrija ORC B 111.00

 

Vir: JZS.si; Foto: Val Navtika FB

Petek 04 Sep 2020

V sredo se je zgodila tragična pomorska nesreča. Ladja je potonila in s seboj potegnila vse člane posadke, razen enega, in 6000 krav.

V sredo, 2. septembra, se je zgodila tragična pomorska nesreča. Pri japonskem otoku Amami Oshima je potonila ladja za prevoz živine. Japonska obalna straža, ki je prihitela na kraj nesreče, je rešila le enega mornarja.

Ladja za prevoz živine je izplula z Nove Zelandije. Na krovu je bilo skoraj 6.000 glav živine. V sredo, kmalu po polnoči, je ladja sprožila klic v sili. Po zvočnikih so posadko obvestili, naj si namesti reševalne jopiče. Edvardo Sareno si je oblekel reševalni jopič in skočil v morje. Le nekaj trenutkov za tem se je ladja prevrnila in potonila. Japonska obalna straža je na lokacijo nemudoma poslala tri letala in štiri plovila. Kljub takojšnji reakciji so do sedaj edinega preživelega člana posadke, 45-letnega Edvarda Sarena, rešili šele po 24 urah plavanja v Vzhodnem Kitajskem morju. Žal so našli le njega.

Čeprav je na območju nesreče divjal tajfun z vetrovi, ki so presegali hitrost 150 km/h, je reševalna akcija potekala tudi v četrtek. Za zdaj brez uspeha. Rešili so le enega člana posadke. Tajfun se trenutno pomika proti Korejskemu polotoku. Kljub boljšim razmeram za reševanje obstaja zelo majhna verjetnost, da je nesrečo preživel še kateri drug član posadke.

Foto: Japonska obalna straža

Petek 04 Sep 2020

NEXT 285 LX prihaja v premierni predstavitvi v mesecu Avgustu 2020, na uradno predstavitev pa bomo morali počakati v mesecih letošnje jeseni. Vseeno pa je ladjedelnica Ranieri International poskrbela za par res čudovitih fotografij, katere si lahko ogledate v spodnji galeriji. Nova kreacija izdelovalca Ranieri je tako poimenovana NEXT 285 LX, kar »LX« pomeni »Extra-Luxury«. Že v predsta...
Petek 04 Sep 2020

Ladjedelnica Codecasa je začela gradnjo ladje Jet2020, ki po svoji obliki spominja na letalo.

Jet 2020 bo luksuzna motorna jahta, ki bo v dolžino merila 230 čevljev oziroma dobrih 70 m. Po obliki bo podobna letalu. Predvsem premec, ki spominja na letalski kokpit ter krma s helikoptersko ploščadjo na letalskem repnem krmilu. Linije ladje bodo minimalistične, notranjost in zunanjost jahte pa bosta ponujali izjemno prostornost. Seveda bo jahta opremljena z vsemi luksuznimi dodatki, kot so bazen, savna, telovadnica, sončne in kopalne ploščadi in še bi lahko naštevali. Kljub svoji dolžini, dobrih 70 m, bo imela samo pet kabin. Eno lastniško in štiri namenjene gostom.

Četrtek 03 Sep 2020

Hrvaška vlada je v letošnjem letu pridobila šest dronov za nadzor pomorskega prometa v teritorialnih vodah. Po pol leta uporabe je strmoglavil prvi dron.

V petek, 28. avgusta, je v jutranjih urah iz zračne luke na otoku Brač poletel dron za nadzor pomorskega prometa. Kmalu po vzletu se je dron zrušil in k sreči padel na neposeljen in nedostopen del otoka Brač. Razlog za nesrečo ni znan. Po informacijah organov za varnost zračnega prometa nobena oseba ni bila poškodovana v tej nesreči.

Brezpilotni letalnik – dron tipa Schiebel S-100 je težak 110 kg, preleti lahko 180 km in doseže največjo hitrost letenja več kot 220 km/h. Pri hitrosti 100 km/h je lahko v zraku vse do 6 ur. Cena posameznega drona znaša okrog 1,5 mio EUR. Dron naj bi v petek poletel na redne aktivnosti, ki jih izvajajo za kontrolo varnosti plovbe in zaščite morja.

Droni padajo z neba

Da, droni padajo z neba. Tehnologija še ni dosegla stopnje, pri kateri bi lahko rekli, da je letenje z droni 100-odstotno zanesljivo. Verjetno tudi nikoli ne bo. Drone za snemanje uporabljamo tudi pri eNavtiki. V petih letih smo opravili že več kot 400 letov. Trenutno uporabljamo že četrti dron. Tehnologija je v petih letih močno napredovala. Droni so vedno bolj zanesljivi, a še vedno prihaja do napak. S prvim dronom smo bili enkrat primorani prisilno pristati zaradi okvare na krmilnikih, drugi je končal v morju zaradi napake na bateriji. Letos smo opravili že več kot 80 letov. Seveda ne brez zapletov. Med snemanji v avgustu smo imeli težave z IMU in vizualnimi senzorji. Potrebne so bile razne kalibracije, posodobitve, nastavitve …, a k sreči smo ob daljinski pomoči podjetja oneDrone iz Ljubljane lahko opravili načrtovano delo.

Povsod v Evropi obstaja zakonodaja za letenje z droni. Če ga imate, se zavedajte, da so predpisi namenjeni varnosti. Upoštevajte jih in letite v skladu z njimi. Preden poletite, se v posamezni državi registrirajte, sklenite zavarovanje in posamezen let prijavite, če to zahteva zakonodaja. Če bo prišlo do nesreče, se lahko stvari močno zakomplicirajo. Pri eNavtiki smo registrirani operater brezpilotnih letalnikov na območju Hrvaške, Malte in Črne gore. Vse lete, ki jih opravimo, predhodno prijavimo in pridobimo dovoljenje.

Četrtek 03 Sep 2020

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi ja...
Sreda 02 Sep 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Marina Lanzarote, 237. dan

Mislim, da se pri nas že pozna pomlad. Ponoči in podnevi je kakšno stopinjo topleje kot prej. To je ravno tista razlika, da ob sončnem zahodu zvečer (če fizično nič ne delaš) ni treba obleči dolgih hlač in dolgih rokavov, malo kasneje pa še termo nogavic. In čez dan se takoj spotim, če kaj delam. Da se temu izognem, raje nič ne delam.

Pravijo sicer, da je treba na barki vsak dan narediti vsaj eno stvar za barko, ker bo sicer treba naslednji dan narediti tri. 

Strokovno se temu reče 'preventive maintenance' oziroma preventivno vzdrževanje. To pomeni, da zadevo redno vzdržuješ, preden se pokvari. Lep primer s kopnega je redni letni servis avta, ki ga narediš, tudi če ni nič narobe z njim. In na barki je enako. Lahko stvari vzdržuješ v dobrem stanju, lahko pa počakaš, da kaj crkne in imaš potem po navadi več dela in stroškov.

Danes sem šel v trgovino. Tudi tu gre za preventivno vzdrževanje zalog, saj nočem, da se mi zgodi katastrofa – da odprem hladilnik in notri ni hladnega piva ali pa mleka za kavo. Malo sem slikal na poti iz trgovine. Arrecife je eno najgrših mest, kar jih poznam, na enem, zame najzanimivejših otokov. Ker tu skoraj ne dežuje, nič ne raste (razen tam, kjer redno zalivajo), zato na ulicah ni zelenja. Strehe so samo ravne betonske plošče – se pravi, ko ulijejo stropno ploščo, nad njo ni ničesar, saj ni potrebe po tem. To daje nam, vajenim poševnih streh občutek, da je vse nedograjeno in na pol razsuto. Ker ne zmrzuje, so vodovodne in odpadne instalacije velikokrat kar odkrite. Če k temu dodamo še odpadanje barve (sol in veter hitro uničita fasado), je slika neurejenosti popolna. V bolj turističnih ulicah sicer poskrbijo za nekaj lepši videz, a ko grem skozi spalno naselje, je videti precej razsuto. 

Heron: Tomaž Pelko

Danes sem naredil le en manjši projektek: redni servis na črpalki WC-ja. Pozimi sem obnovil WC-je in na temle imam novo desko, ki je hkrati bide. Torej, če tu zmanjka papirja, ni krize. Deska se tudi mehko spušča, da ne razbije školjke, če kdo pozabi spustiti desko v valovih. Ampak črpalka pa je ostala. Nisva vgradila električne (kar je bila moja originalna ideja), ker je bila admiralica proti.

Jabsco črpalko pa je treba za mehko delovanje redno vzdrževati. Minimalno, kar je treba narediti vsaj enkrat na mesec, raje na 14 dni je, da se črpalko odpre in se namažejo gibljivi deli in tesnila. Jaz za to uporabljam vodoodporno mast, ki drži dokaj dolgo in ne poškoduje tesnil. In ker je to umazano delo, ga seveda opravlja kapitan osebno. Vse skupaj traja le 15 minut, od katerih še največ časa porabim za temeljito umivanje rok po delu. Ogleda slik ne priporočam med večerjo.

Marina Lanzarote, 238. dan

Heron: Tomaž Pelko

Prav prijetno vreme je tukajle na Kanarskih otokih. Že zjutraj je dovolj toplo za kratke hlače in zvečer ni treba zapirati barke, takoj ko zaide sonce. 

Danes sem šel spet v trgovino. Ja, vem, izzivam karanteno. Priporočilo je, naj se gre v trgovino čim bolj poredko. A včeraj nisem dobil krompirja in kumare. Krompirja imamo sicer še nekaj, a admiralica rabi rezino sveže kumare za gin tonik. Mislim, da je to dovolj dober razlog za izlet do trgovine.

Tu se res vedno vse dobi, le včasih kakšnega artikla ravno tisti trenutek ni na polici. Zadnjič enkrat ni bilo čokolade, enkrat ni bilo topljenega sira, včeraj niso imeli kumar in krompirja. Lahko bi šel v sosednjo trgovino, a raje grem naslednji dan.

In danes sem si izbral Dino v centru, saj je do tja lep sprehod ob obali Atlantika in lahko gledam valovanje morja. Tule v marini smo sicer v vodi, a ne vidimo pravega morja, saj je plovna pot v marino zavita, na strani proti morju pa se dviga visok zid, ki ščiti cesto, trgovine in marino pred viharnim morjem. Čez tisti zid vidim le, če splezam na jambor. Hm, saj ni neumna ideja. To bom naredil jutri. V višino se lahko sprehodim po barki več, kot v dolžino. Jambor je namreč visok 18 m, barka pa je dolga le 15 m. Tokrat me je na poti iz trgovine prvič ustavili policist, ki me je vprašal, kam grem. In sem rekel, da v marino. Pa vpraša, kam v marino? In sem rekel na barko.

Potem je lepo rekel OK, me pozdravil in se odpeljal naprej. Šele potem sem se spomnil, da bi nekdo lahko šel v marino tudi kar tako, na sprehod, kar ni dovoljeno. Če pa tam živiš in se s polnim nahrbtnikom vračaš iz trgovine, je pa v redu. 

Heron: Tomaž Pelko

Malo naprej je ustavil nekoga, ki je imel veliko vrečo in iz nje metal kose kruha v morje. Ne vem, kaj sta se zmenila, a krmljenje prostoživečih živali je v ukrepih omenjeno, kot dovoljena izjema in je torej dovoljen razlog, da si na ulici. Sicer je bilo to mišljeno za prostovoljce iz zavetišč, ki skrbijo za prostoživeče mačke, saj po moje ribe ne potrebujejo dodatnega hranjenja. Ali pač. Kaj jaz vem. V glavnem sta le izmenjala nekaj besed in potem se je policist odpeljal dalje. Očitno je dovoljeno tudi krmljenje rib.
In ko smo ravno pri prostoživečih mačkah: 'Naša' muca je dobro hranjena, mladiči rastejo in pod avtom imajo vodo in mačje kekse. Na vetrobransko steklo avta pa je nekdo dal list z obvestilom, da v motorju živi mačja družina in naj ne prižigajo motorja.

Dokler traja tole koronasranje tako ali tako nihče ne bo prižigal motorja, saj gre za avto rent-a-car podjetja in ta so zaprta. Baje je kanarska vlada Madridu predlagala delno omilitev ukrepov za Kanarske otoke, saj se bolezen tu širi nekaj počasneje. Bomo videl, kaj bo iz tega. Menda naj bi zagnali nekaj proizvodnje, a nič takega, kar ima stik s končnimi kupci. Se pravi, da verjetno še vedno ne bom mogel kupiti tistih nekaj tub Sikaflexa. Aja, slik mladičev žal še nimam, ker so plašni in čim kaj motovilim okrog, stečejo nazaj v motor Fiata in se ne pustijo slikati. Mama pa mi vedno priteče naproti. In zvečer je toliko pripovedovala, da me je prepričala, da sem šel na barko po skledico keksov. Očitno so moji keksi boljši od tistih, ki so že bili tam, saj se jih je lotila z vso vnemo. En belo-črn maček je prišel blizu. Nekaj večji je, verjetno je mačkon, mogoče celo oče mladičev, a ga je samo srepo pogledala in se je umaknil na dva metra razdalje. Tu očitno še mački spoštujejo ukrepe fizičnega distanciranja. Upam, da bom jutri lahko nalimal kako slikico mladičev.

Marina Lanzarote, 239. dan

Heron: Tomaž Pelko

Trudim se, da v dnevniku ne pišem preveč o saj-veste-čem, saj so virusa že tako polni vsi mediji, kamorkoli pogledaš. In občasno pogledam, kaj pišejo lokalni – kanarski mediji. Ker ne znam špansko, seveda ne razumem veliko in si pomagam z Google translate. To je šele veselica. Včasih so rezultati precej komični.
Danes sta zmagala tale dva prevoda:
Namesto 'Zdravstveno stanje na Kanarskih otokih' je Google ponudil 'Zdravje kanarčkov'.
Namesto 'Sanitetno osebje daje vse od sebe' pa je napisal 'stranišča dajejo vse od sebe'.
Brez originalnega teksta v španščini sploh ne bi vedel, o čem članek govori. Ob tem se spomnim na nekatere članke iz slovenskih medijev, kjer se povsem jasno vidi, da 'novinar' ne razume pomena novice v originalnem jeziku in pač mehansko prevede in naredi kup neumnosti.

Mačji mladiči so očitno brali dnevnik in se nočejo slikati kljub podkupnini v obliki 'namočencev'. Namočenci so mačji keksi, ki jih namočimo v malo vode. Večino vode keksi popijejo in postanejo lepo mehki in večji, nekaj vode pa se spremeni v nekaj podobnega juhici. To imajo mački radi. Tudi naša mačja mamica se je spravila na namočence s polno paro. Najprej je posrebala juhico, potem pa še skoraj vse razmočene kekse. Od mladičev je prišel ven le eden, a še tisti se je raje igral z maminim repom, kot pa jedel. Očitno dobro skrbi za njih. Ugotovil sem tudi, zakaj ima raje naše kekse. Eni ji dajejo pasje kekse, ki so precej manj kalorični od mačjih. Doječa mamica pa rabi veliko energije. Sem pa opazil tudi neke povsem male kekse, ki so verjetno junior. Vode ima tudi vedno dovolj.

Za rekreacijo sem zlezel na jambor in pregledal štraje in vse drugo. V glavnem je vse OK, le pri dveh zaključkih se pojavlja nekaj malega rjave zabarvanosti. To lahko nakazuje na korozijo v notranjosti zaprešanega zaključka zajle. Za popolno varnost bi bilo verjetno dobro enkrat kmalu vse zajle zamenjati. Tega vzdrževanja (in stroškov) ni pri barki nikoli konec. Naše zajle so stare 15 let, marsikatera zavarovalnica noče zavarovati plovila, če so zajle starejše od 10 let. In na splošno priporočajo menjavo na deset let. Je pa zanimivo, da tole ozračje na Kanarskih otokih ni tako dobro za rostfrei, kot bi si na prvi pogled mislil.

V zraku je še dosti soli, saj precej piha in veter pride čez morje. Mešanica soli in peska se usede na zajle, ponoči pade nekaj rose in že je narejen prvovrsten koktajl, ki razžira kovino. Na Karibih je vsaj redno deževalo, da je spralo sol, tukaj pa sol ostaja na kovini in dela škodo.

Marina Lanzarote, 240. dan

Heron: Tomaž Pelko

Wikipedija pavi, da je velika noč največji krščanski praznik. Midva nisva barvala jajc, ker nas že dosti farbajo. Vsi, od medijev do politike. In nas vlečejo za jajca. Toliko o farbanju in jajcih.

Biblija pravi, da so na veliki petek Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Nas so križali pred mesecem dni in nič ne kaže, da bomo lahko kmalu vstali od mrtvih. Še vedno smo pribiti na istem mestu.

Na druge teme:
Pri nas na Lanzaroteju spet malo bolj vleče veter. Ni kakšne hude sile, a teh 15 do 20 vozlov je dovolj, da žvižga po marini. V neposredni bližini marine je vetrna elektrarna z nekaj vetrnicami. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi v marini ni kakšnega omembe vrednega zatišja pred vetrom. A nič zato. Marina je dobro zaščitena pred oceanskim valom in edini val, ki ga tule čutimo, je takrat, ko pilot pristaja na pomolu nasproti nas. Val od vetra ima samo en km razdalje, na kateri se lahko razvije, pa še na tem odseku je kup ovir na poti. Med drugim cel kup bark in plavajočih pontonov ter nekaj čeri in plitvin, ki ga razbijejo. Na barki naše velikosti ga skoraj ne čutimo.

Toliko časa sva že v marini, da se bojim, da sva se razvadila in stvari puščava naokrog tako kot doma. Ko spijem kozarec vode, ga odložim na mizo. Halo! Na barki se to ne dela. Na barki je treba vsako stvar dati takoj na svoje mesto, da se ne prevrne in razbije. Po mojem bova prvih nekaj dni po izplutju (oooo, le kdaj bo to ...) vsa obtolčena in bova razbila kup stvari, preden se spet navadiva.

Danes je Lili (njen čin admiralice je trenutno na čakanju, saj ne odloča o tem, kdaj in kam bomo pluli, drugi odločajo o tem), torej danes je Lili končno uspela slikati vse mladiče in še očeta. Mama je vedno prva pri hrani, saj doji in ji je to prioriteta. Danes so se mladiči pririnili zraven takoj za njo, oče pa je bil v bližini in je čakal skrit za kolesom avta. On je jedel na koncu, ko se je njegova družinica že napokala. Lepo od njega. Je pa res, da on nima omejitve gibanja in lahko gre, kamor hoče.

Marina Lanzarote, 241. dan

Heron: Tomaž Pelko

Že takoj zjutraj sem dokazal svoje nepoznavanje krščanskih praznikov. Lili me je vprašala, kaj kopljem po hladilniku in že zjutraj zlagam ven pivo. In ji odvrnem, da iščem jajca. Hotel sem jih trdo skuhati, da bi naredil jajčno solato s hrenom – za velikonočni zajtrk. In me razsvetli, da je to jutri. OK, tudi prav.

Danes je oprala dve žehti perila, tale najin pralni stroj je res zlata vreden. Moja dva projekta za danes pa sta bila: izlet v trgovino in čiščenje alg s spojlerja. Ko sem prišel pred Mercadono, ki je bila zaradi praznikov dva dni zaprta, me je presenetila vrsta za vstop v trgovino. Po navadi čaka v vrsti nekaj ljudi. V trgovini je naenkrat lahko omejeno število ljudi, pred vstopom si je treba nadeti rokavice in razkužiti roke, kar tudi traja, zato je včasih treba počakati kako minuto. Danes pa šok: vrsta iz trgovine dol po tekočih stopnicah, pa na parkirišče, pa do garažne hiše, pa nazaj do ulice! Toliko ljudi nisem videl že od začetka karantene. Resda so stali 2 m drug od drugega, a vseeno – čakal pa ne bom. In grem pogledat sosednjo stavbo – HiperDino (konkurenca). V vrsti stojita dva in preden pridem do vrste, sta oba že notri. Prvič sem v tej trgovini, ki je velika in nič ne najdem. Vse je nekako razmetano naokrog, zame brez logičnega razporeda. Dobim nekaj stvari, toliko da napolnim nahrbtnik in se vrnem na barko. 

Popoldan očistim spojler na Heronu. Beneteau 473 je zgrajen tako, da je zadnji rob spojlerja pod vodno gladino. To sem videl na vseh 473, ki sem jih opazoval do sedaj, Heron pa ima mogoče zaradi obtežitve rit še malenkost bolj v vodi. Rezultat je, da po zadnjem robu rastejo alge in podobna nesnaga, saj je rob spojlerja iz prožne plastike (PVC ali nekaj takega), zadnja stena pa je bel gelcoat, torej to dvoje ne more biti pobarvano z antivegetativno barvo. Saj ni hude panike, vsake toliko časa (v tropih vsaj enkrat na teden, tule na en mesec) je treba odstraniti rastlinje. Najprej na grobo s krtačo, potem pa še s plastično mrežico, tisto, v kateri prodajajo limone ali krompir ali kaj takega. Ta najbolje pobere dol vso nesnago in ne poškoduje gelcoata ali mehkega dela spojlerja.

Upanje, da se bodo Kanarski otoki prej izvili iz primeža karantene, se ni uresničilo. Sprostili bodo sicer nekaj gospodarstva, a nič takega, kar ima stik s končnimi strankami. Ljudje so že kar malo nesrečni. Enim primanjkuje plina, drugim česa drugega. Tule ne moreš nič naročiti na dom (na barko). In ne moreš recimo kupiti novih japank ali hlač, če se ti stare strgajo.

No, ja lahko bi bilo še slabše. Recimo v Panami ne moreš kupiti piva, vina ali česarkoli alkoholnega. V celinski Španiji pa so nekatere marine enostavno zaprli. Zaklenili WC-je in tuše, zaprli vodo in elektriko in prepovedali bivanje na barkah. Kam bodo šli ljudje, jih ni preveč zanimalo (prevozov ni več, hoteli so zaprti ...). Eni se zdaj švercajo na svojih lastnih barkah in upajo, da jih varnostniki ne najdejo.

Ker se dosti drugega ne dogaja, spet objavljava slike malih mačkončkov, kako jedo in rastejo. Moja napoved: še dva dni in bodo Lili jedli iz roke in se pustili mečkati. Danes so ji prišli že dokaj blizu.

< Arrecife – Marina Lanzarote 7. del   Marina Lanzarote 9. del >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Sreda 02 Sep 2020

Way of Life, Gašper Vinčec

V projektu EWOL, kjer so se v preteklem letu veselili odmevne zmage na znameniti Barkolani in nanizali serijo vrhunskih rezultatov na regatah v Sredozemlju, letošnja sezona zaradi situacije s koronavirusom ne gre po načrtu. V večnacionalni jadralni ekipi pod taktirko nekdanjega olimpijca Gašperja Vinčeca so namreč za letošnje leto načrtovali udeležbo na najzahtevnejših regatah v Evropi (Giraglia Rolex Cup, Palermo – Montecarlo, Rolex Middle Sea Race, Maxi Yacht Rolex Cup), a se prek celotnega leta soočali z odpovedmi tekmovanj. Bodisi zaradi državnih/institucionalnih odlokov bodisi zagotavljanja varnosti jadralnim posadkam ali pa zaradi slabe udeležbe zaradi nezmožnosti prihoda tujih ekip. Odpovedi se dogajajo ravno v letu, ko so se na pot iz ZDA in Avstralije v Sredozemlje podale tudi nekatere druge izjemne maksi jadrnice in bi bila konkurenca zares vrhunska, pravzaprav zgodovinska.

Jadralna ekipa EWOL Sailing Team je sicer od začetka epidemije opravila nekaj odličnih treningov v Tržaškem zalivu in se bo v soboto, 5. septembra, pomerila na regati »La Cinquecento«. Gre za 500 navtičnih milj dolgo regato s startom v mestu Caorle, ki sodi v občino Benetke. Regata obkroži hrvaški otok Susak in Tremitsko otočje v Italiji ter se vrne na izhodišče. Motivirana posadka bo poskušala podreti rekord iz leta 2011, ki znaša 53 ur in 31 minut. 

Odločitve glede nastopa na Barkolani in morebitnih drugih regatah v letu 2020 vodstvo projekta EWOL še ni sprejelo. V kolikor bo Barkolana organizirana in nastop potrjen, tako še vedno ostajajo odprte vse možnosti – bodisi nastop z manjšo ali večjo jadrnico Way of Life ali pa kar z obema. V primeru pozitivne odločitve Vinčec sicer napoveduje uresničitev obljube po lanski zmagi, in sicer da bo dal priložnost še večjemu številu mladih perspektivnih jadralcev.   

Way of Life, Gašper Vinčec

Foto: Podelitve zmagovalnega pokala na Barkolani 2019

Torek 01 Sep 2020

Nacionalni Park Kornati

Letošnje leto smo se pri eNavtiki odločili, da se po nekaj letih spet odpravimo v Nacionalni park Kornati in posnamemo čim več videoposnetkov zalivov. Želeli smo jih posneti v sezoni, ko med idiličnimi otoki jadrajo številne jadrnice.

Pred vplutjem smo poklicali v Nacionalni park in napovedali naš prihod. Oglasil se nam je sam ravnatelj parka g. Šime Ježina. Pozdravil je naš prihod in nam odobril kar tridnevno vstopnico za plovilo. Za prijaznost se mu iskreno zahvaljujemo.

V park smo vpluli skozi manj obljuden prehod Vela Proversa, med otokoma Katina in Kornat. Pluli smo po označeni poti in posneli videoposnetek plovbe ter s sonarjem spremljali globino morja. Video bo objavljen na naši strani.

Nacionalni Park Kornati

Po preplutju prehoda smo vpluli v Naravni park Telaščica. Meja med parkoma namreč poteka ravno skozi prehod Vela Proversa. Severni del pripada parku Telaščica, južni pa parku Kornati. Pred gostilno Mare na otoku Katina so bila privezana številna plovila. Večinoma motorna. Pred njo so bile nameščene tudi plovke. A samo tri. V prejšnjih letih jih je bilo veliko več. Ko smo srečali rangerje parka, so nam povedali, da so večino plovk odstranili in omogočili več prostora za sidranje.

Iz Vela Proverse smo zapluli v Nacionalni park. Večerno sonce je obsijalo Kornatski arhipelag. Pogledi, zaradi katerih pripluješ. Neokrnjena narava, čisto, sinje modro morje, mir, tišina in redka plovila. Zapluli smo na otok Aba Vela in se zasidrali na vzhodni strani otoka.

Po mirni noči smo se prebudili v prekrasno jutro. Vremenska napoved idealna. Ne za jadralce, temveč za letalce, bonaca. Plan je bil posneti čim več posnetkov iz zraka. V brezvetrju je vzletanje in pristajanje drona manj stresno. Iz zaliva odplujemo na najbolj znane in priljubljene lokacije parka. Večina zalivov je bila praznih. Zaradi napovedi karantene pri vračanju s Hrvaške so številni navtiki zapustili otoke in se vrnili domov. Srečali smo le redke jadrnice. Prevladovala so motorna plovila. Večina privezana na muringe pred gostilnami, redka na plovkah.

Nacionalni Park Kornati

V brezvetrju, soncu, a žal le redkimi plovili, ki so plula, so se Kornati pokazali v najlepši luči. Neokrnjena narava brez primere. Ustavili smo se na otoku Levrnaka in Lavsa, v zalivih Modri Bok, Vrulje, Opat in seveda v marini Piškera na otoku Vela Panitula. Tu smo doživeli največje presenečenje. Marina je bila popolnoma prazna. V poznih popoldanskih urah sta pripluli dve plovili, proti večeru verjetno še kakšno. Podobno je bilo tudi na drugih lokacijah. Pred večino gostiln je bilo možno najti privez tudi v poznih večernih urah. Mi smo se odločili, da prenočimo v zalivu Koromačna. Pred gostilno je nameščenih 10 plovk, ki so bile to noč prazne. Na muringu pred gostilno smo bili eno od dveh plovil.

Tudi zadnji dan bivanja na Kornatih nas je nagradilo vreme. Anticiklon, ki se je zadrževal nad Jadranom, je poskrbel za sončno vreme skoraj brez vetra. Izkoristili smo ga za snemanje. Posneti nam je uspelo kar 14 videoposnetkov, ki jih bomo objavili v prihodnjih mesecih.

Naš obisk Kornatov je bil izjemno lepo doživetje. Ker smo jih običajno obiskovali na vrhuncu sezone, ko preko njih pluje izjemno veliko število plovil, smo jih tokrat doživeli v povsem drugi luči. Bolj pristno bi jih težko. Verjetno le, če bi jih obiskali na skrajnem koncu običajne sezone, a takrat ne bi imeli več poletnega vremena.

Vse posnetke, ki so nastali na Kornatih, bomo med letom objavili na naši spletni strani. Spremljajte nas in spoznajte Kornate v najlepši luči.

Več o NP Kornati in nakup cenejših vstopnic na www.np-kornati.hr.

Nacionalni Park Kornati

Torek 01 Sep 2020

Rok Verderber, Daniel Cante

Srebrna se danes vračata iz Italije Rok Verderber in Daniel Cante, ki sta se ta konec tedna na Gardskem jezeru pomerila med 29 posadkami iz šestih držav na regati za razred 29er v organizaciji jadralnega društva Circolo vela Arco.

“Nismo imeli sicer sreče z vremenom, izpeljali samo le dva plova drugi dan regate, sicer bi poskusili še nekaj drugih nastavitev. Prvi plov smo še speljali po normalnih pogojih, medtem ko nas je v drugem že dobila nevihta. Smo pa zadovoljni z dosedanjim delom in vemo, kako nadaljevati,” je vtise s prizorišča po končani regati z nami podelil njun trener Sandi Dekleva.

Rok in Daniel sta regato končala na 2. mestu, zmagala je francoska posadka, v kateri jadrata Raphael Thoisy in Malo Kennish.

Rok Verderber, Daniel Cante

Torek 01 Sep 2020