Zadnje iz eTrgovine

59.90€

Komplet potopisov jadralca Jasmina Čauševiča vsebuje 4 knjige:

  1. Šepet vetra in valov- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  2. Sam prek oceana- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  3. Skriti paradiž- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  4. Ljubezen pod jadri- ljubezensko erotični roman (redna cena: 16,90 EUR)

Redna cena kompleta: 91,60 EUR

Prednovoletna akcija do 31.12.: 59,90 EUR (prihranek 31,70 EUR)

Več o posameznih knjigah na povezavah.

 

O jadralcu Jasminu Čauševiču: 

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Njegovo jadranje po Pacifiku lahko spremljate v potopisu na naši spletni strani: Z jadri in vetrom po oceanih

Komplet potopisov - prednovoletna akcija

Zadnji video

Ta konec tedna je v španski Palmi de Mallorci potekalo zadnje dejanje letošnjega pokala v razredu RC44. Pred začetkom regat so bili vsi prepričani, da se bosta za letošnji naziv potegovali vodilni ekipi Team Aqua in ruska ekipa s slovenskimi jadralci Team Nika, med katerima je bila le točka razlike.

A tekmovanje v Španiji ni potekalo po pričakovanjih. Plane vodilnih ekip je prekrižala slovenska jadrnica Ceeref z Igorjem Lahom za krmilom, ki je imela za vodilno že 5 točk zaostanka.

Prvi tekmovalni dan so organizatorji odpovedali. Drugi in tretji dan so se ekipe izmenjevale na vodilnih pozicijah. Četrti, zadnji dan jadranja, je zapihal močnejši veter in morje je bilo močno razburkano. Zadnji plov je ekipa Ceeref začela dobro. Do prve oznake so nekoliko popustili in obrnili kot tretji za ekipama Bronenosec Sailing Team in Charisma. Po obratu so se ločili od vodilne dvojice in zapluli na desno stran regatnega polja. Izkoristili so ugoden veter in na naslednji oznaki obrnili kot prvi. Jadrnica Charisma je obrnila kot druga. Ekipi Ceeref je uspelo vodilno pozicijo obraniti in je kot prva prečkala ciljno črto pred Palmo. Podobna drama se je odvijala v začelju regate. Ekipa Nika in ekipa Aqua sta se borili za sedmo mesto, ki je na koncu pripadlo ekipi Nika. Obe ekipi sta zaradi slabega jadranja v Palmi morali prepustiti najvišjo stopničko slovenski ekipi Ceeref.

Po zaključku regate je Igor Lah, lastnik ekipe Ceeref, dejal: »Prepričan sem bil, da je to nemogoče. Možnost za zmago je bila le matematična. A na koncu se je izkazalo, da je bila matematika na naši strani. Vsi na krovu naše jadrnice smo si želeli zmage. Odjadrali smo nekaj slabih regat in imeli smo nekaj smole. Današnjo zmago smo potrebovali.« Pozneje je povedal tudi, da so v Palmi jadrali izjemno dobro, na nekaterih prejšnjih regatah pa niso dosegali svojega standarda.

Pokal RC44 se nadaljuje prihodnje leto v mesecu aprilu z regato v Portorožu.

Rezultati RC44 2019

  Porto Montenegro Adris World Championship Cascais Palma Skupno (brez najslabše)
Ceeref 1 5 4 d:7 1 11
Aqua 3 d:7 1 1 8 13
Nika 2 d:6 2 2 7 13
Aleph Racing d:7 1 6 4 5 16
Charisma d:9 2 9 3 2 16
Artemis Racing d:8 3 3 8 3 17
Peninsula Petroleum 4 4 5 d:9 9 22
Bronenosec Sailing 6 d:8 8 5 4 23
Tavatuy Sailing Team 5 d:9 7 6 6 24
Ponedeljek 18 Nov 2019

 

Aplikacija je na voljo na tej povezavi

V kolikor povezava ne deluje avtomatsko, na mobilni napravi izberite ikono TRGOVINA PLAY in poiščite aplikacijo enavtika.

Aplikacija je do 31.12.2019 brezplačna!

 

 

 

Nedelja 17 Nov 2019

Pri eNavtiki ves čas skrbimo, da bo uporaba naše spletni strani in spremljanje naših vsebin čim lažja. Zato smo za vas izdelali aplikacijo za mobilne telefone. Ker so mobilni telefoni iz dneva v dan pogosteje uporabljeni za dnevni stik s spletnimi vsebinami, smo se odločili, da izdelamo aplikacijo za mobilne telefone.

S tem je eNavtika postala prvi slovenski navtični časopis, ki je na voljo na mobilnih telefonih.

Aplikacijo bomo razvijali postopoma. Trenutno je na voljo prva verzija, v kateri omogočamo enostavno, hitro in pregledno prebiranje naših vsebin. Posamezne funkcionalnosti bomo dodajali postopoma.

 

Aplikacijo si lahko naložite na tej povezavi.

 

Aplikacija je brezplačna za registrirane uporabnike spletne strani eNavtika.

V kolikor še niste registrirani, se lahko brezplačno registrirate na tej povezavi.

Že registrirani uporabniki se za prevzem aplikacije le prijavite v spletno stran na tej povezavi.

 

Nedelja 17 Nov 2019

Blagovno znamko Lexus poznamo kot vozila prestižnega razreda japonskega proizvajalca vozil Toyota. Kot številna druga avtomobilistična podjetja se je tudi Lexus podal v navtične vode.

Tovarna Lexus ni postala ladjedelnica. Izdelavo jahte so zaupali izkušenim ladjarjem. Oblikovanje so prepustili navtičnemu oblikovalskemu studiu Nuvolari-Lenard, katerega soustanovitelj je slovenski navtični oblikovalec svetovnega slovesa Dan Lenard. Na podlagi njihovih načrtov je jahto izdelalo ameriško podjetje Marquis Yachts.

Jahta Lexus nosi oznako LY 650. Pri oblikovanju so morali slediti oblikovanju vozil Lexus, seveda predvsem zastavonoši LS500h. V dolžino meri 19,94 m (65 čevljev). V širino meri 5,75 m, kar jo uvršča med širša plovila v svojem razredu. Sposobna je pluti s hitrostjo več kot 30 vozlov. Za izdelavo so uporabili karbonska vlakna, ki zagotavljajo nizko težo in potrebno trdnost plovila.

Jahto LY 650 poganjajo motorji Volvo Penta s pogonom IPS. Na voljo je s tremi motorji po 1050, 1200 ali 1350 KM. Najmočnejša različica motorjev je sposobna to 40-tonsko plovilo pospešiti do hitrosti 31,4 vozla.

Drugi avtomobilski izdelovalci, ki so se podali v navtične vode: 

Koliko konj bo poganjalo novo plovilo Bugatti Veyron Sang Bleu? 

5 izdelovalcev luksuznih avtomobilov začelo izdelovati luksuzna plovila

Petek 15 Nov 2019

V preteklih mesecih so ekipe, ki bodo nastopale v znamenitem Pokalu Amerike (Americas Cup), predstavile svoje jadralne bolide. Plovila so splovili in pripravili za jadranje.

Pred prvimi tekmovanji v novem razredu AC75, ki se bodo začela leta 2021, se je treba naučiti krmariti te izjemno hitre jadrnice. Ekipe INEOS Team iz Velike Britanije, Luna Rossa Prada Pirelli in Emirates Team New Zealand so že začeli jadrati.

Nove jadrnice so prve te vrste. Nimajo več kobilice z balastom. Imajo zgolj hidrokrila, ki plovila dvignejo nad vodno gladino, sile, ki jih povzroča veter, pa uravnavajo z lastno težo. Jadrnice bodo dosegale izjemno velike hitrosti plovbe. Predvidevajo, da bi lahko plule s hitrostjo 50 vozlov. Razmerje hitrosti vetra in hitrosti plovbe naj bi bilo več kot 1 : 2,5, kar pomeni, da bodo lahko v vetru 10 vozlov plule s hitrostjo večjo od 25 vozlov. Ali bo praksa na vodi enaka teoriji, bomo videli kmalu.

Prve posnetke testnih plovov ekip INEOS Team, Luna Rossa - Prada - Pirelli in Emirates Team New Zealand si lahko ogledate spodaj.

Vir: Youtube (Team Ineos, Emirates team New Zealand)

Petek 15 Nov 2019

Sergio Davi, italijanski navtik, se je z 11 m dolgim gumenjakom podal na epsko križarjenje. Izplul je iz italijanskega pristanišča v Palermu in pristal v marini v New Yorku.

Ice RIB Challenge je ekstremni podvig, ki si ga je zastavil italijanski krmar z dolgoletnimi navtičnimi izkušnjami. Odločil se je z gumenjakom prepluti neverjetno razdaljo 6270 nmi.

Seveda si je za izziv izbral primeren gumenjak. Odločil se je za 11 m dolg gumenjak, ki sta ga poganjala dva zunajkrmna motorja Suzuki s 350 KM.

21. junija je izplul iz marine Arenella. Plul je preko Sicilije, Balearskih otokov, preko Španije do Portugalske in Anglije. Postanke je opravil za počitek in dotakanje goriva. Iz Anglije se je podal na Irsko, proti Ferskemu otočju in pristal na Islandiji. Pot je nadaljeval proti Grenlandiji in nato skozi Zaliv sv. Lovrenca nadaljeval plovbo vse do New Yorka, kjer je pristal 12. septembra letos.

Skupno je preplul rekordnih 6270 nmi. Plul je 330 ur s povprečno hitrostjo 20 vozlov. Opravil je 20 postankov v različnih krajih.

Ves čas plovbe je zbiral vzorce morske vode, ki bodo pomagali pri ugotavljanju količine mikroplastike v svetovnih morjih.

Več o tehnologiji motorjev Suzuki na tej povezavi.

Četrtek 14 Nov 2019

J&J design, Aquila 70

Slovenski navtični oblikovalski studio J&J Design je oblikoval nov katamaran, ki ga bo izdelalo eno izmed vodilnih podjetij v gradnji motornih katamaranov.

Kitajsko podjetje SinoEagle in MarineMax s Floride sta najavila izdelavo njihovega največjega motornega katamarana Aquila 70, ki ga je oblikovalo slovensko podjetje.

Katamaran Aquila 70 bo novost na navtičnem trgu. Bo motorna jahta, ki bo ponudila številne inovativne rešitve. Prvi primerek naj bi zaplul že v začetku leta 2020.

Četrtek 14 Nov 2019

Na hrvaškem hidrografskem inštitutu so izmerili najvišji do sedaj izmerjen val. Rekorder je presegel 10 m.

Včeraj, 12. novembra 2019, je na območju južnega Jadrana pihal izjemno močan jugo. Ob obali je pihal s hitrostjo okoli 55 vozlov, na odprtem morju pa je presegal hitrosti 75 vozlov. Zaradi tega so nastali visoki valovi. Na območju Dubrovniškega akvatorija so izmerili rekorderja. Pri otoku Sv. Andrija so izmerili val, ki je v višino meril do sedaj še neizmerjenih 10,87 m. V času meritev je bilo na območju morje vzvalovano do stopnje 6. Valovi so v povprečju merili okrog 4,75 m. Rekorder pa je povprečno vrednost presegel za več kot dvakrat. Val je imel periodo T = 10 s in je prišel iz smeri Dirp = 167.1°.

Več o vetru JUGO na tej povezavi.

Več o Prevarantskih valovih (valovi, ki znatno presegajo stanje morja) na tej povezavi.

Orkanski jugo v sliki in videu na tej povezavi

Vir: FB Hidrografski inštitut Republike Hrvaške

Sreda 13 Nov 2019

Olujno jugo

Vzdolž Jadrana piha izjemno močan jugo. Veter na določenih območjih dosega hitrosti več kot 75 vozlov oziroma 150 km/h.

Vzdolž celotnega Jadrana piha zelo močan jugo. V južnem delu, na območju Dubrovnika veter dosega hitrosti več kot 75 vozlov. Morje je močno vzvalovano. Stanje morja je med 5 in 6, na trenutke pa dosega celo 7. Valovi dosegajo višine več kot 5 m, najvišji izmerjeni pa celo 7 m. Številna mesta in luke, ki so odprte proti južnemu vetru, so poplavljene.

Olujno jugo

Vremenska napoved predvideva, da bo danes v večernih urah jugo oslabel. Jutrišnji dan bo nekoliko bolj miren, v četrtek pa se bo veter spet okrepil. Napovedan je jugo, ki bo pihal s hitrostjo 35 do 55 vozlov, na odprtem pa bo dosegal hitrosti vse do 75 vozlov. V severnem Jadranu bo nekoliko bolj mirno. Vetrovi bodo pihali s hitrostjo med 20 in 40 vozli, morje pa bo dosegalo stanje 3–4 oziroma valove do višine 2,5 m. Na srednjem Jadranu bo veter nekoliko močnejši. Dosegal bo hitrosti okrog 25 do 45 vozlov. Morje bo močneje vzvalovano in bo dosegalo stopnjo 4–5. Višina valov bo med 2,5 in 5 m.

Na plovbo se ne odpravite, če to ni nujno potrebno. Spremljajte vremensko napoved na tej povezavi.

Preberite tudi: V orkanskem jugu izmerjen najvišji val na Jadranu doslej.

Videoposnetki orkanskega juga

V času orkanskega vetra so nastali številni videoposnetki. Poglejte si, kakšno je vreme vzdolž jadranske obale.

1. Jadrnica zasidrana v luki Lapad pri Dubrovniku, ki ni zaščitena pred jugom

2. Orkanski jugo na rtu Planka

3. Jugo v luki Šibenik

4. Kapitan trajekta Petar Hektorovič z izjemnim manevrom rešil trajekt pred trčenjem, ki bi ga lahko povzročil sunek vetra s hitrostjo preko 100 km/h

5. Orkanski jugo v zalivu Vinogradišče na Paklenih otokih

6. Tornado (pijavica) pri Dubrovniku

Vir: Youtube (Morski.hr, Šibenik Meteo, Dubrovački dnevnik)

Sreda 13 Nov 2019

Glisiranje plovila - trimanje

Za varno, udobno in varčno plovbo je treba plovilo pravilno nastavljati ves čas plovbe. Temu so glede na tip plovila in pogona namenjene različne nastavitve.

Glisiranje plovila - trimanje

Na plovilo ves čas plovbe delujejo različne sile. Najpomembnejše med njimi so hidrodinamične sile, zračni upor, plovnost plovila in sila teže, ki se med plovbo spreminja. Zadnja omenjena, sila teže, je mišljena predvsem v smislu teže posadke, ki se spreminja glede na položaj na plovilu. Posadka se lahko po plovilu giblje, zato se spreminja obremenitev plovila glede na razporeditev teže. Že ko je plovilo na mestu, in se vsa posadka premakne na en del plovila, je tam sila teže večja in plovilo se nagne na tisto stran. Vpliv razporeditve teže je premo sorazmeren s težo plovila. Težje kot je plovilo, manjši bo učinek enake teže posadke nanj. Pri manjših pa je ravno obratno.

Ne pozabimo: napačno uravnovešeno plovilo med glisiranjem je slabše vodljivo, nestabilno in zato nevarno.

Naloga skipperja je, da pred izplutjem zagotovi primerno razporeditev teže na plovilu. Težje predmete namestimo čim nižje in enakomerno obremenimo levi in desni bok ter premec in krmo. Posadki mora razložiti, kako pomembna je razporeditev teže in kakšno naj bo njihovo gibanje po plovilu med glisiranjem.

 

Optimalen način glisiranja

Optimalen način glisiranja zagotavlja najbolj stabilno lego plovila na vodni površini, največjo hitrost plovbe in najmanjšo porabo goriva. Plovilo mora biti bočno poravnano v prečni osi, ne sme viseti ne na levi ne na desni bok. Če pride do nagibanja, plovilo začne zavijati. Problema ne rešujemo s spreminjanjem krmila, temveč z drugimi nastavitvami. Plovilo mora pri krmilu v srednji legi pluti naravnost!

Glisiranje plovila - trimanje

Po vzdolžni osi mora biti nekoliko pod kotom. Premec plovila med glisiranjem mora biti dvignjen. Dopusten naklon premca je med 3 in 5 stopinj. V tem primeru ima trup plovila najmanjši upor. Če je dvignjen preveč ali premalo, plovilo ni v idealni legi. Če položaj ni pravilen, to hitro ugotovimo med plovbo. Če se med plovbo po mirnem morju premec konstantno dviguje in spušča (niha, pumpa), potem nastavitve niso prave.

Druga nastavitev, ki mora biti v pravi legi, je pogon. Optimalno je, da pogon zagotavlja potisk v smeri, v kateri plujemo. Vsi pogoni, kot je na primer osovinski, te nastavitve ne omogočajo, je pa možna pri večini zunajkrmnih motorjev, vgrajenih motorjev z Z pogonom, arnesonov – površinski pogon in nekateri drugi.

Ker so razlike med nastavitvami plovil različne, si oglejmo, kako nastavljamo (trimamo) plovila z različnimi pogoni in nastavitvami.

 

Zunajkrmni motorji s fiksno nastavitvijo položaja noge

Glisiranje plovila - trimanje

Zunajkrmni motorji manjših moči, običajno do 30 KM, nimajo veliko možnosti za nastavljanje kota med plovilom in nogo motorja. Ko je motor enkrat nameščen na plovilo, imamo le šibke možnosti nastavitve naklona s premikanjem. Izbrati moramo le optimalno luknjo. Optimalna izbira je tista, ki zagotavlja, da sta vzdolžna os propelerja in dno plovila vodoravna. Glede na to, da so zrcala na plovilih izdelana pod različnimi koti, se lahko zgodi, da povsem točne nastavitve ne bomo našli. V tem premeru izberite eno, preizkusite delovanje in obnašanje plovila, nato prestavite na drugo in ponovite test. Motor nastavite na tisto nastavitev, ki je zagotavljala višjo hitrost plovbe.

Z nastavitvijo motorja smo opravili polovico dela. Drugo polovico opravimo, ko se podamo na plovbo. Ker nimamo tehničnih pomagal za uravnavanje plovila, si lahko pomagamo z razporeditvijo teže. Vso opremo, ki jo bomo naložili na plovilo in posadko, moramo primerno razporediti. Plovilo mora biti enako obremenjeno tako na levi kot na desni strani in ne sme viseti. Enakomerno morata biti obremenjena tudi premec in krma plovila. Zmotno je mišljenje, da bo plovilo prej izglisiralo, če imamo večino teže zbrane na krmi. V tem primeru se bo premec pri pospeševanju še bolj dvignil iz vode. Posledično se bo krma močneje pogreznila v vodo in plovilo verjetno ne bo imelo moči, da bi doseglo kritično hitrost 10–12 vozlov, da bi se dvignilo na vodno gladino. Problem lahko rešimo med plovbo in enega ali dva člana posadke premestimo proti premcu plovila. Ko plovilo enkrat glisira, lahko del teže premaknemo nazaj proti krmi. Če bomo pretiravali, bo plovilo začelo izgubljati hitrost in morda prenehalo glisirati.

Idealna razporeditev teže na plovilu zagotavlja najvišjo hitrost plovbe. Ali plujete idealno ali ne, je enostavno preveriti. Pri določenih obratih motorja premikajte težo po plovilu. Najenostavneje je s premeščanjem enega izmed članov posadke. Premika naj se med premcem in krmo. Če bo plovilo začelo pospeševati in motor pridobivati obrate, potem ste izbrali boljšo razporeditev teže. Če bo motor začel izgubljati obrate in hitrost plovbe, se bo zmanjšala, ste izbrali slabšo razporeditev teže.

Pravila ni. Vsako plovilo je drugačno. Vzemite si čas in se poigrajte z razporeditvijo teže in plujte optimalno.

 

Zunajkrmni motor s hidravličnim nastavljanjem položaja noge

Glisiranje plovila - trimanje

Močnejši zunajkrmni motorji z močmi več kot 30 KM imajo običajno že vgrajeno hidravliko, s katero nastavljamo položaj noge. V članku Kako pravilno izglisiramo smo pisali, kako moramo s takim pogonom upravljati, da najhitreje izglisiramo, sedaj pa si poglejmo še, kako pravilno glisiramo.

Vzdolžno nastavljanje

Ko smo enkrat izglisirali, je treba pogon iz skrajne spodnje lege postopoma dvigniti v optimalno lego. To lahko začnemo takoj potem, ko je plovilo izglisiralo ali pa počakamo, da plovilo doseže potovalno hitrost plovbe. Naklon noge pogona spreminjamo postopno. Če imamo zaslon, na katerem je prikazana optimalna lega pogona, ga lahko nastavimo na ta položaj. Vsekakor pa ni nujno, da bo ta položaj res optimalen. Odvisno je od razporeditve teže. Mogoče bo morala biti noga motorja za kako stopinjo niže ali više. To ugotovimo z enostavnim spreminjanjem lege. Pri konstantnem plinu nogo nekoliko dvignemo. Če se obrati motorja povečajo in hitrost naraste, potem smo našli boljši položaj. Postopek dvigovanja ali spuščanja noge ponavljamo, dokler pri istih pogojih ne dosežemo, da plovilo pluje z najvišjo možno hitrostjo glede na obrate. Pri optimalni hitrosti se bodo zmanjšali tresljaji in hrup.

Prečno nastavljanje

Vsi motorji z enim propelerjem povzročajo navor na plovilo. Če imamo nameščen zunajkrmni motor z desnosučnim propelerjem, potem bo zaradi njegovega vrtenja v desno, plovilo vedno nagnjeno nekoliko v levo. Če imamo nameščen motor z levosučnim propelerjem, potem bo zaradi navora plovilo med plovbo vedno nekoliko nagnjeno v desno. Večinoma so motorji z enim propelerjem desnosučni. Zaradi nagiba plovilo ves čas zavija. Poravnavati ga moramo s krmarjenjem. Če želimo pluti optimalno, mora plovilo pri nevtralnem položaju volana pluti naravnost. Edina možnost, da kompenziramo navor propelerja na plovilo, je primerna razporeditev teže. Pri desnosučnem propelerju bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Zato na desno stran razporedimo nekoliko več teže, s katero kompenziramo navor propelerja.

 

Dva zunajkrmna motorja s hidravličnim nastavljanjem položaja noge

Glisiranje s plovilom, ki ima nameščena dva izvenkrmna motorja, je podobno, kot če imamo nameščen en zunajkrmni motor. Pri nastavljanju plovila po vzdolžni osi je popolnoma enako. Razlika se pojavi pri nastavljanju po prečni osi. Kadar sta na plovilo nameščena dva zunajkrmna motorja, je običajno na desno stran nameščen desnosučni motor in na levo stran levosučni motor. Oba motorja skupaj izničita učinek navora propelerja na plovilo (če smo natančni v primeru, da se oba vrtita z istimi obrati). Zato nam ni treba nastavljati plovila zaradi učinka propelerja. Nastavitve moramo spreminjati zgolj v primeru neprimerne razporeditve sile ali močnega bočnega vetra. Če piha močan veter v desni bok, bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Naklon plovila lahko popravimo s spuščanjem noge levega motorja. Ta bo levo stran plovila potiskal navzgor in poravnal plovilo.

Ekvivalentno izvedemo postopek v primeru nagibanja v desno. Nogo desnega motorja nekoliko spustimo in dvignemo desni bok.

 

Plovila z enima ali dvema motorjema (zunajkrmni, Z pogon ali površinski pogon) in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)

Glisiranje plovila - trimanje

Ta konfiguracija daje največ možnosti za optimalno nastavljanje plovila. Pogone lahko optimalno nastavimo, da zagotovimo največji učinek, stabilnost plovila pa zagotovimo s hidravličnimi stabilizatorji. Omogoča najhitrejše izglisiranje z najmanjšim naklonom plovila in idealno nastavljanje med plovbo tako po vzdolžni kot po prečni osi.

S tako opremljenim plovilom izglisiramo tako, da spustimo pogone (enega, dva ali več), ter spustimo stabilizatorje v skrajno spodnjo lego. Plovilo bo hitro izglisiralo in pridobilo hitrost. Med pospeševanjem lahko že zmanjšujemo plin in postopoma dvigujemo stabilizatorje. Natančne nastavitve izvedemo, ko dosežemo želeno hitrost plovbe. Vsi pogoni morajo biti v optimalni legi. To pomeni, da vodo potiskajo horizontalno nazaj, vzporedno z dnom plovila. Pri plovbi v idealnih pogojih sta oba hidravlična stabilizatorja dvignjena v skrajno zgornjo lego. V tem primeru ju ne potrebujemo in ni treba, da se dotikata vodne površine, saj bi s tem le povečevala upor. Spuščamo ju le po potrebi.

Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Med plovbo je običajno spreminjati nastavitve. Le redko bodo razmere na morju take, da bi lahko z enimi nastavitvami pluli več ur.

 

Plovila z osovinskim pogonom in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)

Glisiranje plovila - trimanje

Pri plovilih z osovinskim pogonom ni možnosti spreminjanja nastavitev pogona. Je fiksen in potiska vodo pod kotom, zaradi česar je učinkovitost pogona zmanjšana. A žal tu ne moremo narediti ničesar. Nastavljamo lahko zgolj hidravlične stabilizatorje. Preden izglisiramo, jih spustimo v skrajno spodnjo lego. Ko plovilo izglisira in se približuje potovalni hitrosti, jih počasi dvigujemo do skrajne zgornje lege. Ko plovilo doseže potovalno hitrost, jih potrebujemo le še za uravnavanje plovila med plovbo. Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Ekvivalentno za primer nagiba v drugo smer.

 

Plovba v veter ali z vetrom

Pri plovbi v močnejših ali močnih vetrovih se srečamo z dodatnim učinkom vetra. Pri plovbi v veter nam le-ta zaradi zračnega upora dviguje premec. Pri plovbi z vetrom nam ta potiska krmo plovila naprej in potiska premec navzdol. Efekt je najbolj opazen pri lažjih plovilih, pri težjih nekoliko manj. V primeru plovbe v močan veter moramo nogo pogona spusti navzdol. S tem bomo znižali premec plovila in dvignili krmo. Obratno moramo pri plovbi z močnim vetrom premec plovila nekoliko dvigniti.

 

Nihanje (pumpanje) plovila

Plujete v mirnem morju in kljub temu plovilo konstantno niha. Premec se dviguje iz vode, nato pa se zarine globlje v vodno površino. Krive so zgolj nastavitve naklona plovbe. Spremenite nastavitve naklona pogona.

 

Še nasvet izkušenega mačka

Plovilo težko izglisira

Če je na krovu plovila številnejša posadka in je plovilo močneje natovorjeno, se lahko zgodi, da plovilo težko izgisira ali sploh ne izglisira. Ko smo naredili vse zgoraj navedene nastavitve in se plovilo še vedno ne dvigne nad vodno gladino, si lahko pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Enega izmed njih počasi dvignemo. Plovilo se bo nagnilo. Ker je dno plovila v obliki črke V, se bo z nagibom plovila površina plovila v vodi povečala, povečal se bo vzgon in možnost, da bo plovilo izglisiralo, bo večja. Če še vseeno ne izglisira, počasi spustite dvignjeni stabilizator in dvigujte nasprotnega. Mogoče bo treba vajo ponoviti večkrat, a obstaja možnost, da bo plovilo izglisiralo.

Plovba v razburkanem morju

Kadar glisiramo, je velik del plovila dvignjen nad vodno gladino. Večina premca ne pride več v stik s površino. Dolžina plovila, ki je v stiku z vodno površino, se je zmanjšala, zato je plovilo bolj dovzetno za zibanje in guganje zaradi valov. Dolžino plovila, ki je v vodi, lahko povečamo tako, da pogone spustimo nižje. S tem se bo premec spustil, krma nekoliko dvignila in dolžina plovila, ki bo v stiku z vodo, bo daljša (vodna linija). Plovilo bo manj dovzetno za valove, plovba bo bolj udobna, a nekoliko manj ekonomična.

Preberite tudi: Kako pravilno izglisiramo

Torek 12 Nov 2019