Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine

V pričujoči knjigi je zbran zadnji, skoraj triletni del življenja Slavca Šikonje. Po številnih uspehih gorništva in alpinizma se je v njegovih takratnih besedah in stavkih razbrala ljubezen do narave in živali ter o neskončni ljubezni tudi do morja in jadranja. Dnevnik, ki ga je delno pisal sam in objavljal na spletu, so s svojimi fotografijami in zapiski dopolnili njegovi sojadralci Aleš Drinovec, Eduard Špendl ter Matjaž Chvatal. Ves pisni in fotografski material, ki sem ga zbral in sestavil v celoto, priča o tem, kakšno željo in moč je imel Slavc, da bi dosegel še eno zmago – prepluti svet s komaj deset metrov veliko jadrnico. Preplul je tri oceane in širna morja ter se znašel v pasteh neviht z dežjem, strelami in močnimi vetrovi. Napisal je, da so bili visoki valovi včasih na trenutke podobni goram, ki jih je imel tako rad, a ni obupal. In samo malo, čisto malo mu je zmanjkalo do želenega cilja, ki pa ga žal ni dosegel. S svojo trmo in močnim značajem bi mu zagotovo to tudi uspelo, a bolezen je bila tokrat vseeno močnejša.
Ta knjiga, ki si jo je želel tudi sam napisati, je potopisni dnevnik njegove zadnje življenjske zgodbe. Naj bo to moj skromni prispevek k tej njegovi plovbi in naj služi nam, ljubiteljem morja in jadranja, kot Slavčev spomenik.
Jasmin Čaušević
Beseda o avtorju:
Jasmin Čaušević, rojen leta 1961 v Slovenj Gradcu se je že večkrat uspešno preizkusil kot pisatelj. Do danes je napisal devet knjig, od tega pet jadralskih potopisov, dva ljubezenska in dva kriminalna romana. Danes že izkušen jadralec, je tudi samostojni novinar, ki piše članke in reportaže za navtične revije. Leta 2016 postane eden redkih slovenskih jadralcev, ki so sami prepluli in prejadrali Atlantski ocean od Gibraltarja do Paname s komaj 10 metrov dolgo jadrnico znamke Bavaria. Na svoji oceanski poti okoli sveta je prejadral več kot 18.000 navtičnih milj (33.330 km), od tega je 14.000 navtičnih milj preplul sam.
- Potopisni jadralski dnevnik
- 256 barvnih strani
- Trda platnica, šivana
- Več kot 100 barvnih fotografij
Najbolj brane novice
Intervju z Maksom Vrečkom, glavnim predavateljem letošnjega Navtičnega abonmaja.
Navtični abonma je pred vami že drugič. Prvi, izveden februarja in marca 2023, je bil zelo uspešen. O čem pravzaprav govorite na predavanjih?
Osrednja tema je zmanjševanje nepotrebnega stresa in stroškov pri jadranju. Jadransko morje je zelo prijazno do navtikov, zato tukaj pogosto plujejo tudi manj izkušeni skipperji. Moja prva samostojna plovba leta 2010 je bila zelo prijetna, že leto kasneje pa sem nasedel pri otočku Tovarnjak na Kornatih. In prav zato je znanje tako pomembno.
Ali ni nelogično, da za najem jadrnice in njeno plovbo zadostuje zgolj teoretični izpit?
To vprašanje slišim skoraj vedno, ko nekdo prvič pride na jadrnico in šele nato dojame kompleksnost manevrov. Kljub pomanjkanju praktičnega znanja je resnih nesreč na srečo malo – jadrnice so trdno grajene, na Jadranu ni hurikanov, velikost morja pa zmanjšuje možnost trčenj. Največ škode nastane pri vplutjih in izplutjih, kjer so številne marine zelo tesne. Pogoste težave so tudi slabo sidranje in pretirana uporaba alkohola, zaradi česar se lahko dopust hitro podraži.
Pretesne marine? Lahko navedete nekaj primerov?
Največ težav je v starih marinah, saj pred 20 ali več leti jadrnice niso bile tako velike kot danes. Podobno kot pri stari garažni hiši – parkiranje je lahko prava nočna mora. Posebej problematične so npr. ACI marina Split, Trogir in Biograd, kjer ob petkih in sobotah ob menjavi čarterjev nastane kaos, še posebej če piha veter. A ne gre le za tesne marine – če je skipper nevešč, se bo zapletel tudi v najbolj idealnih pogojih.
Za primerjavo: avto lahko pri parkiranju ustavite in manever popravite, jadrnico pa veter ves čas premika, zato je treba celoten manever ponoviti od začetka.
Kje lahko skipperji pridobijo praktično znanje?
Učenje pri prijateljih ni najboljša ideja – pogosto se napačne tehnike prenašajo iz generacije v generacijo. Navtika se nenehno razvija, tehnike, ki so delovale pri 33-ft jadrnici, pogosto ne veljajo več za sodobne 50-ft jadrnice.
Odličen primer je privez na bojo – večina ljudi še vedno uporablja mornarski kavelj (čakljo), kar pogosto vodi do izgubljenih ali zlomljenih kavljev. Veliko boljša tehnika je laso, ki pa ni tisti iz kavbojskih filmov. Spoznal sem jo na izobraževanju pri Royal Yachting Association, na Jadranu je še razmeroma neznana.
Praktične tečaje izvajajo Spinnaker.si, NASA in tudi sam. A veliko ljudi preprosto nima časa za prakso, zato je nastal Navtični abonma, kjer ponujamo praktično znanje skozi online predavanja.
Kako poteka Navtični abonma?
Gre za serijo online predavanj, kjer obravnavamo največje težave skipperjev in ponujamo konkretne rešitve. Predavanja so zelo praktična – manevre prikažemo iz več zornih kotov, za letošnji abonma smo postopek sidranja posneli celo pod vodo, uporabljamo tudi posnetke z dronom. Pomembno je, da tehnike ne le razložimo, temveč pojasnimo tudi njihov namen.
Kaj prinaša letošnja izvedba Navtičnega abonmaja?
Letošnjega začnemo 13. februarja zvečer in bo še bolj bogat kot prvi. Namesto šest bo sedem predavanj, precejšen del bo namenjen tehniki jadranja. Obdelali bomo štiri osnovne in dva napredna manevra z jadri, tehnike za povečanje hitrosti in stabilnosti jadrnice, uporabo gennakerja in še marsikaj. Na prvem abonmaju se je pokazala velika želja tudi po teh vsebinah. Veliko časa bo namenjenega odgovarjanju vprašanj udeležencev abonmaja, na prvem se je nekajkrat razvil lep pogovor.
PRIJAVA NA ABONMA |