Na območju Jadrana danes piha orkanski jugo, ki dosega hitrosti 100 km/h in povzroča visoke valove, ki merijo tudi do 6 m. Po informacijah hrvaškega častnika morski.hr, je prišlo do pomorske nesreče trajekta podjetja Jadrolinija.

Trajekt Cres povezuje otok Ugljan s celino. Danes je izplul iz luke Preko proti luki Gaženica v Zadru. Pri vplutju v luko ga je zajel močan sunek južnega vetra in ga potisnil na kamnit valobran. Trajekt je poškodovan. Posadki je uspelo trajekt rešiti pred tragedijo in ji je uspelo pripluti v mestno luko Poluotok, kjer je trenutno privezan. Za kakšne poškodbe trajekta gre, še ni znano. Vsi potniki s trajekta so se varno izkrcali in po dosedanjih informacijah nihče ni poškodovan.

Vir: morski.hr; foto: posnetek zaslona

Istranka je bila zgrajena leta 1896 v Trstu in velja za še zadnjo obstoječo ladjo avstro-ogrske mornarice. Dolga je 41,4 m, poganjal pa jo je parni stroj s 419 konjskimi močni, s katerim je dosegala hitrost skoraj 11 vozlov. Imela je dva jambora in 4 jadra ter 22 članov posadke. Leta 1899 je Istranko, ki je bila sprva poimenovana Ossero (Osor), kupila avstro-ogrska mornarica in jo preimenovala v S. M. Jaht Dalmat. Od leta 1910 jo je uporabljal predvsem prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z njo je odpotoval tudi na svoje zadnje potovanje v Sarajevo, kjer je bil v atentatu ubit. Julija 1914 ga je namreč ladja Dalmat odpeljala do Metkovića, od koder je z vlakom odpotoval v Sarajevo, ladja pa ga je čakala. Nanjo so ob vrnitvi vkrcali posmrtne ostanke Franca Ferdinanda in njegove žene.

To pa ni edini pomemben dogodek v zgodovini Istranke. Pred začetkom prve svetovne vojne sta se na njej, zasidrani pred dvorcem Miramar, sestala prestolonaslednik Franc Ferdinand in nemški cesar Vilijem ter se dogovarjala o potezah v prvi svetovni vojni, ki je bila takrat že neizbežno pred vrati.

Na Istranki je bila prvič na Jadranu uporabljena brezžična radiotelegrafija, od 1954 do 1958 pa je služila kot zapovedno plovilo Jugoslovanske vojne mornarice.

Leta 1970 je bila urejena v plavajočo restavracijo v Splitu, podjetje, ki jo je upravljalo, pa je v 90. letih propadalo, s tem pa se je začelo tudi propadanje Istranke. Nato je bila prodana italijanskim lastnikom, ki so njeni lastniki še danes, vendar za ladjo ne skrbijo. Po prvem potopu leta 2007 je bila leta 2014 dvignjena z dna, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev in nerešenega statusa niso obnovili, zato se je ponovno potopila. Julija 2020 so jo ponovno dvignili z dna, vendar je trup ladje že tako obdelal zob časa, da se je pred nekaj dnevi ponovno, tretjič, potopila. Hrvaška je v preteklosti sicer ladjo razglasila za kulturno dediščino, prav tako si Pomorski muzej v Splitu prizadeva najti rešitev, vendar predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ter zapletenih birokratskih postopkov in dejstva, da je še vedno v italijanski lasti, ladja z impresivno zgodovino propada še naprej.

Besedilo: Nataša Kolega; foto: morski.hr, http://www.croinfo.net

Čeprav se sliši še tako neresnično, pa je žal res. Izginila je naftna ploščad hrvaškega podjetja INA, ki je bila postavljena v severnem Jadranu.

Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki je v večernih urah 5. decembra prejel informacijo, da je prišlo do prekinitve daljinskega nadzora in kontakta z naftno ploščadjo Ivana D, ki je stacionirana v severnem Jadranu zunaj teritorialnih voda Republike Hrvaške.

Predstavnik INE je povedal, da so vrtine na naftnih ploščadih Ivana D, Ivana A in Annamaria A pravočasno zaprli in ni nevarnosti za puščanje plina. Objekt Ivana D je sicer daljinsko nadzorovan in nima posadke. Zaradi izginotja ploščadi niso ogrožene posadke na drugih povezanih eksploatacijskih objektih.

Na lokacijo se je odpravilo službeno plovilo Obalne straže Republike Hrvaške. Na lokaciji, kjer bi morala biti ploščad, žal niso našli ničesar. Kaj natančno se je zgodilo, še ni jasno. Več informacij bo na voljo, ko se bodo vremenske razmere umirile in bo možno ugotoviti, kaj se je zgodilo.

V INI zatrjujejo, da nesreča nima naravovarstvenih posledic, saj je avtomatski sistem pravočasno izključil ploščad.

Posodobitev 16.12.2020

Po informacijah INE, je naftno ploščad Ivana D porušil močan jugo. Nosilni stebri ploščadi so se skrivili in ploščad je potonila na morsko dno. Varnostni ventili so se zaprli in zaenkrat ni nevarnosti za ekološko katastrofo. Plovni promet ni ogrožen. Ploščad je potopljena na globini 50 m.

Foto: Marin Tironi/PIXSELL

Neverjetne stvari se dogajajo tudi v času vseh omejitev. 62-letni navtik, ki se je odpravil na plovbo s svojim gliserjem v petek, se je prevrnil. Po dveh dnevih iskanja, ga je našla Obalna straža.

Stuart Bee, star 62, let je iz marine Cape v ameriškem mestu Cape Canaveral odplul v petek popoldne okrog 16.00 ure, ko so ga zadnjič videli. Izplul je s svojim 10 m dolgim motornim plovilom SeaRay z imenom Stingrey. Odpravil se je na ribolov proti odprtemu morju, nato pa so se vse sledi za njim izgubile. Obalna straža je nemudoma pričela z iskalno akcijo. Ker ga niso našli, so področje iskanja razširili na celotno področje Jacksonvillea. Po dveh dnevih iskanja je se navtiku nasmehnila sreča. V nedeljo ga je opazilo letalo Obalne straže. Na lokacijo so nemudoma poslali reševalno plovilo. Njegov gliser se je potopil. Nad vodno gladino se je obdržal le še manjši del premca, katerega se je oklepa. Reševalci so prišli zadnji trenutek. Kmalu zatem, ko so ga vkrcali na svoje plovilo, se je gliser potopil.

Stuart Bee je povedal, da se je nesreča zgodila zaradi okvare na plovilu. Vanj naj bi začela vdirati voda.

Z ladje ONE Apus je med plovbo v nevihti padlo skoraj 2000 kontejnerjev. Nevarnost za plovbo v tem območju je velika.

Tovorna ladja za prevoz kontejnerjev ONE Apus je zadnji dan meseca novembra plula skozi nevihto. Ocenjujejo, da je z ladje v Tihi ocean padlo približno četrtina kontejnerjev. Številni, ki so ostali na krovu, pa so poškodovani, tako da ladjar predvideva, da so skupno izgubili 35 odstotkov tovora.

Ladja ONE Apus lahko na krov naloži do 14.000 TEU kontejnerjev. V času nesreče je bila njena kapaciteta zasedena 91-odstotno oziroma tovorila je 12.740 TEU.

Ladja je spremenila smer plovbe in pluje proti Japonski. Poiskali bodo primerno pristanišče, kjer bodo lahko namestili nestabilne kontejnerje na krovu in ocenili škodo, ki jo je povzročila ponedeljkova nevihta.

V indonezijskem pristanišču Tanjung Perak je prišlo do pomorske nesreče. Prevrnila in delno potopila se je tovorna ladja za prevoz kontejnerjev MV Mentari Crystal.

Razlog za nesrečo še ni znan. Pristaniške oblasti so sporočile, da v nesreči nihče ni bil poškodovan.

Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.

V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.

Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.

Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.

Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.

Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.

Problem sidranja na otoku Susak

V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.

Nasveti za varno sidranje: Sidranje

Vreme

Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.

Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.

Sidrišče Bok

Luka Susak

Foto: posnetek zaslona Youtube

Na italijanskem otoku Ponza je prišlo do neverjetne nesreče. Neposredno pred bencinsko črpalko je prišlo do eksplozije na gliserju.

Posadka se je z gliserjem pripeljala do bencinske črpalke v pristanišču Ponza na istoimenskem otoku v Tiremskem morju. Med manevrom pristajanja je prišlo do nenadne eksplozije v motornem prostoru. Žensko, ki je stala na krmni ploščadi je vrglo v morje.

Kljub temu, da je bila nesreča izjemno nevarna, nihče od udeležencev ni utrpel večjih telesnih poškodb. Nekaj škode je nastalo le na gliserju. K sreči je do eksplozije prišlo pred pričetkom natakanja goriva.

Slika: Posnetek zaslona

Včeraj smo pisali o neverjetnem pojavu, kar petih tropskih ciklonih, ki divjajo preko Atlantika. Eden izmed njih, imenovan Sally, je včeraj dosegel obalo zvezne države Alabama in za seboj pustil pravo opustošenje. Plovila v marinah je zmetalo na obalo, številna so popolnoma uničena ali potopljena, ulice so poplavljene, več kot 550 tisoč ljudi je ostalo brez elektrike.

Ameriški mediji so zapisali, da je orkan druge stopnje Sally zgodovinska katastrofa za severozahodno Florido in južno Alabamo. Po dosedanjih informacijah je ena oseba izgubila življenje, več sto pa jih je potrebovalo reševanje. V samo štirih urah, ki jih je nevihta potrebovala, da je prečkala obalne dele, je padlo več dežja, kot ga običajno v štirih mesecih.