Solo jadralec je s svojo 10 m dolgo jadrnico jadral po Arafurskem morju med Avstralijo in Papuo Novo Gvinejo. Močan sunek vetra ga je vrgel v morje približno 60 nmi od obale.

Jadralec je plul po odprtem morju Severnega teritorija Avstralije. Pihali so močni vetrovi in morje je bilo močno vzvalovano. Nenaden sunek vetra ga je vrgel v morje. K sreči je imel na sebi varnostni jopič opremljen s PLB – (Personal Locator Beacon) oziroma osebni lokator, ki se je sprožil takoj po padcu v vodo. Jadralec se sam ni mogel vrniti na plovilo, ki je nadaljevalo s plovbo.

Reševalci in reševalni jopič s PLB, ki so rešili solo jadralca

Signal njegovega PLB so prejeli v avstralskem centru za reševanje na morju in o nezgodi obvestili pomorsko policijo iz mesta Darwin. Nesrečni jadralec je bil približno 90 nmi oddaljen od kraja Nhulunbuy v oddaljenem Severnem teritoriju. Vremenske razmere so bile izjemno slabe. Na lokacijo so poslali reševalni helikopter in plovilo. Ko so ga dosegli, je bil že 15 nmi oddaljen od svoje jadrnice. Iz helikopterja so mu vrgli reševalni splav z radijsko postajo, preko katere so lahko usklajevali reševanje. Da so ga rešili, so potrebovali kar pet ur.

Odpeljali so ga v bolnišnico. Bil je izčrpan in dehidriran. K sreči je bilo morje toplo in se ni podhladil.

Po uspešno zaključeni reševalni akciji so v centru za reševanje povedali, da bi se nesreča lahko končala tragično, če jadralec ne bi uporabljal primerne varnostne opreme. Njegove jadrnice jim zaradi slabih vremenskih razmer ni uspelo rešiti. Njeno gibanje bodo spremljali, dokler bo možni in o lokaciji obveščali lastnika.

V noči iz ponedeljka na torek je na področju Jadrana pihal orkanski jugo. Svojo brutalno moč je stresel vzdolž obale.

Včeraj smo že pisali o nesreči trajekta Cres, ki povezuje luko Preko na otoku Ugljen z Zadrom, ki ga je orkanski jugo vrgel na valobran luke Gaženica (video na tej povezavi). Številne težave je povzročal vzdolž celotne jadranske obale. Najmočneje je pihal v področju južnega dela Jadrana.

Na južni strani otoka Hvar je včeraj ponoči pihal z močjo 40 do 45 vozlov, sunki pa so dosegali celo hitrost 70 vozlov. Visoki valovi, ki jih je dvigal, so svojo moč pokazali v priljubljenem kraju Sveta Nedjelja, iz katere prihaja eno najboljših hrvaških vin. Majhna luka Sv. Nedjelja je izpostavljena zahodnim in južnim vetrovom. Pred leti je podoben orkanski jugo porušil vzhodni del zunanjega pomola luke. Ker ga niso sanirali, so valovi juga iz ponedeljka na torek ponoči svojo moč znesli na vzhodni segment notranjega pomola. Pomol je v tem delu tako poškodovan, da pristajanje ni več možno, v kakšnem stanju pa je preostala konstrukcija pomola še ni jasno.

Jugo ponoči

Porušen del pomola

Foto: Miro Štec

Na območju Jadrana danes piha orkanski jugo, ki dosega hitrosti 100 km/h in povzroča visoke valove, ki merijo tudi do 6 m. Po informacijah hrvaškega častnika morski.hr, je prišlo do pomorske nesreče trajekta podjetja Jadrolinija.

Trajekt Cres povezuje otok Ugljan s celino. Danes je izplul iz luke Preko proti luki Gaženica v Zadru. Pri vplutju v luko ga je zajel močan sunek južnega vetra in ga potisnil na kamnit valobran. Trajekt je poškodovan. Posadki je uspelo trajekt rešiti pred tragedijo in ji je uspelo pripluti v mestno luko Poluotok, kjer je trenutno privezan. Za kakšne poškodbe trajekta gre, še ni znano. Vsi potniki s trajekta so se varno izkrcali in po dosedanjih informacijah nihče ni poškodovan.

Vir: morski.hr; foto: posnetek zaslona

Istranka je bila zgrajena leta 1896 v Trstu in velja za še zadnjo obstoječo ladjo avstro-ogrske mornarice. Dolga je 41,4 m, poganjal pa jo je parni stroj s 419 konjskimi močni, s katerim je dosegala hitrost skoraj 11 vozlov. Imela je dva jambora in 4 jadra ter 22 članov posadke. Leta 1899 je Istranko, ki je bila sprva poimenovana Ossero (Osor), kupila avstro-ogrska mornarica in jo preimenovala v S. M. Jaht Dalmat. Od leta 1910 jo je uporabljal predvsem prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z njo je odpotoval tudi na svoje zadnje potovanje v Sarajevo, kjer je bil v atentatu ubit. Julija 1914 ga je namreč ladja Dalmat odpeljala do Metkovića, od koder je z vlakom odpotoval v Sarajevo, ladja pa ga je čakala. Nanjo so ob vrnitvi vkrcali posmrtne ostanke Franca Ferdinanda in njegove žene.

To pa ni edini pomemben dogodek v zgodovini Istranke. Pred začetkom prve svetovne vojne sta se na njej, zasidrani pred dvorcem Miramar, sestala prestolonaslednik Franc Ferdinand in nemški cesar Vilijem ter se dogovarjala o potezah v prvi svetovni vojni, ki je bila takrat že neizbežno pred vrati.

Na Istranki je bila prvič na Jadranu uporabljena brezžična radiotelegrafija, od 1954 do 1958 pa je služila kot zapovedno plovilo Jugoslovanske vojne mornarice.

Leta 1970 je bila urejena v plavajočo restavracijo v Splitu, podjetje, ki jo je upravljalo, pa je v 90. letih propadalo, s tem pa se je začelo tudi propadanje Istranke. Nato je bila prodana italijanskim lastnikom, ki so njeni lastniki še danes, vendar za ladjo ne skrbijo. Po prvem potopu leta 2007 je bila leta 2014 dvignjena z dna, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev in nerešenega statusa niso obnovili, zato se je ponovno potopila. Julija 2020 so jo ponovno dvignili z dna, vendar je trup ladje že tako obdelal zob časa, da se je pred nekaj dnevi ponovno, tretjič, potopila. Hrvaška je v preteklosti sicer ladjo razglasila za kulturno dediščino, prav tako si Pomorski muzej v Splitu prizadeva najti rešitev, vendar predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ter zapletenih birokratskih postopkov in dejstva, da je še vedno v italijanski lasti, ladja z impresivno zgodovino propada še naprej.

Besedilo: Nataša Kolega; foto: morski.hr, http://www.croinfo.net

Čeprav se sliši še tako neresnično, pa je žal res. Izginila je naftna ploščad hrvaškega podjetja INA, ki je bila postavljena v severnem Jadranu.

Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki je v večernih urah 5. decembra prejel informacijo, da je prišlo do prekinitve daljinskega nadzora in kontakta z naftno ploščadjo Ivana D, ki je stacionirana v severnem Jadranu zunaj teritorialnih voda Republike Hrvaške.

Predstavnik INE je povedal, da so vrtine na naftnih ploščadih Ivana D, Ivana A in Annamaria A pravočasno zaprli in ni nevarnosti za puščanje plina. Objekt Ivana D je sicer daljinsko nadzorovan in nima posadke. Zaradi izginotja ploščadi niso ogrožene posadke na drugih povezanih eksploatacijskih objektih.

Na lokacijo se je odpravilo službeno plovilo Obalne straže Republike Hrvaške. Na lokaciji, kjer bi morala biti ploščad, žal niso našli ničesar. Kaj natančno se je zgodilo, še ni jasno. Več informacij bo na voljo, ko se bodo vremenske razmere umirile in bo možno ugotoviti, kaj se je zgodilo.

V INI zatrjujejo, da nesreča nima naravovarstvenih posledic, saj je avtomatski sistem pravočasno izključil ploščad.

Posodobitev 16.12.2020

Po informacijah INE, je naftno ploščad Ivana D porušil močan jugo. Nosilni stebri ploščadi so se skrivili in ploščad je potonila na morsko dno. Varnostni ventili so se zaprli in zaenkrat ni nevarnosti za ekološko katastrofo. Plovni promet ni ogrožen. Ploščad je potopljena na globini 50 m.

Foto: Marin Tironi/PIXSELL

Neverjetne stvari se dogajajo tudi v času vseh omejitev. 62-letni navtik, ki se je odpravil na plovbo s svojim gliserjem v petek, se je prevrnil. Po dveh dnevih iskanja, ga je našla Obalna straža.

Stuart Bee, star 62, let je iz marine Cape v ameriškem mestu Cape Canaveral odplul v petek popoldne okrog 16.00 ure, ko so ga zadnjič videli. Izplul je s svojim 10 m dolgim motornim plovilom SeaRay z imenom Stingrey. Odpravil se je na ribolov proti odprtemu morju, nato pa so se vse sledi za njim izgubile. Obalna straža je nemudoma pričela z iskalno akcijo. Ker ga niso našli, so področje iskanja razširili na celotno področje Jacksonvillea. Po dveh dnevih iskanja je se navtiku nasmehnila sreča. V nedeljo ga je opazilo letalo Obalne straže. Na lokacijo so nemudoma poslali reševalno plovilo. Njegov gliser se je potopil. Nad vodno gladino se je obdržal le še manjši del premca, katerega se je oklepa. Reševalci so prišli zadnji trenutek. Kmalu zatem, ko so ga vkrcali na svoje plovilo, se je gliser potopil.

Stuart Bee je povedal, da se je nesreča zgodila zaradi okvare na plovilu. Vanj naj bi začela vdirati voda.

Z ladje ONE Apus je med plovbo v nevihti padlo skoraj 2000 kontejnerjev. Nevarnost za plovbo v tem območju je velika.

Tovorna ladja za prevoz kontejnerjev ONE Apus je zadnji dan meseca novembra plula skozi nevihto. Ocenjujejo, da je z ladje v Tihi ocean padlo približno četrtina kontejnerjev. Številni, ki so ostali na krovu, pa so poškodovani, tako da ladjar predvideva, da so skupno izgubili 35 odstotkov tovora.

Ladja ONE Apus lahko na krov naloži do 14.000 TEU kontejnerjev. V času nesreče je bila njena kapaciteta zasedena 91-odstotno oziroma tovorila je 12.740 TEU.

Ladja je spremenila smer plovbe in pluje proti Japonski. Poiskali bodo primerno pristanišče, kjer bodo lahko namestili nestabilne kontejnerje na krovu in ocenili škodo, ki jo je povzročila ponedeljkova nevihta.

V indonezijskem pristanišču Tanjung Perak je prišlo do pomorske nesreče. Prevrnila in delno potopila se je tovorna ladja za prevoz kontejnerjev MV Mentari Crystal.

Razlog za nesrečo še ni znan. Pristaniške oblasti so sporočile, da v nesreči nihče ni bil poškodovan.

Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.

V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.

Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.

Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.

Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.

Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.

Problem sidranja na otoku Susak

V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.

Nasveti za varno sidranje: Sidranje

Vreme

Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.

Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.

Sidrišče Bok

Luka Susak

Foto: posnetek zaslona Youtube