Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeva baterija BlueCell 100 Ah 38,4 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne v trenutku, ko začne riba prijemati. Njena kapaciteta znaša 3840 Wh. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standardne velikosti 522x238x217 mm. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 3 zaporedno vezanim svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša le 29 kg in nadomesti 180 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.
Zanesljivost
Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan preko 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali 10 let. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.
Nadzor
Litijeve baterije BlueCell 100Ah 38,4V imajo vgrajeno bluetooth povezavo. S pomočjo aplikacije na telefonu lahko spremljate stanje baterije.
Prikazani so:
- odstotki napolnjenosti baterije,
- tok polnjenja/praznenja,
- napetost na bateriji,
- napetost posameznih celic,
- temperatura baterije
- število ciklov
- zgodovina polnjena/praznjenja
- in številni drugi parametri.
Tehnični podatki:
- Nazivna kapaciteta: 100 Ah
- Uporabna kapaciteta: 100 Ah
- Nazivna energija: 3840 Wh
- Uporabna energija: 3840 Wh
- Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
- Teža: 29 kg
- Tok praznjenja (max): 100 A
- Tok polnjenja (max): 100 A
- Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
- Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
- Napetost polnjenja: 43.2~43.8V
- Priključni terminal: M8
- Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
- Življenjska doba (ciklov): 6000+
- Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
- Garancija: 3 leta
Svetovna omrežja je preplavil videoposnetek skiperja, ki je s svojim neznanjem in neverjetno vztrajnostjo nespretno manevriral in poškodoval vsaj štiri plovila, ki so bila privezana v pristanišču. Skiperja je verjetno zgrabila panika. V trenutku, ko bi se moral umiriti in razmisliti, kako rešiti situacijo, je z vsakim naslednjim dejanjem povzročil še več škode.
Izognite se podobnim težavam. Kako manevrirati v pristanišču, si lahko preberete v knjigi Manevri za pristajanje.
Vir: fb - Piotr Świrkowski
V francoskem pristanišču Marseille se je zgodila nenavadna pomorska nesreča.
Tovorna ladja – tanker Cap Pinede je plula proti luki. Zaradi še ne pojasnjenega razloga je z visoko hitrostjo trčila v valobran. Ladja v dolžino meri slabih 100 m. Zgrajena je bila leta 2009. Z njo upravlja podjetje Maritima. Po njihovih informacijah naj bi se ladja vračala v Marseille po opravljeni kratki plovbi v Fos Sur Mer. Zaradi trka v valobran se je poškodoval premec ladje. V nesreči nihče ni bil poškodovan in ni prišlo do onesnaženja morja.
V soboto ponoči se je štiričlanska družina s svojo jadrnico znašla v nevihti. Zaradi odpovedi motorja jih je veter nosil proti skalam otoka Brač. Potrebno je bilo reševanje.
Nekaj pred 2.00 uro zjutraj so v centru za usklajevanje iskanja in reševanja na morju prejeli nujen klic z jadrnice, ki je sredi noči ostala brez pogona. Močni vetrovi, ki so pihali zaradi nevihte na območju Splita, so nemočno jadrnico nosili proti skalnati obali otoka Brač.
Osem metrov dolga jadrnica z imenom Yara je imela na krovu štiričlansko avstrijsko posadko. Mlada družina z dvema otrokoma je ostala brez pogona. Močni sunki burje so jadrnico nosili proti zalivu Konopljikova. Na lokacijo je nemudoma izplulo plovilo Pojišan Luške kapitanije Split. Jadrnico so našli ob 3.58 uri le še 0,45 nmi pred obalo otoka. Jadrnico so privezali za reševalno plovilo in jo odvlekli v luko Postira, kjer so jo privezali ob 5.05 uri zjutraj.
V nesreči se ni poškodoval noben član posadke. Brez poškodb, le z okvarjenim motorjem, je nesrečo prestala tudi jadrnica.
V nedeljo je prišlo to trka dveh tovornih ladij med plovbo po kanalu Welland.
Kanal Welland je 43 km dolg kanal, ki povezuje jezeri Ontario in Erie v Kanadi. V ponedeljek se je zgodila hujša pomorska nesreča, ko je prišlo do trka dveh tovornih ladij, ki sta pluli v nasprotnih smereh. Po dosedanjih informacijah sta bila kapitana obeh ladij v kontaktu že pred trkom. Kaj je povzročilo, da se jima ni ni uspelo izogniti nesreči, še ni znano. Videoposnetek trka je posnel mimoidoči.
V soboto se je v bližini Budve v Črni gori zgodila tragična pomorska nesreča. Gliser je z veliko hitrostjo trčil v barko, na kateri sta bile dve osebi. Ena oseba je izgubila življenje.
Po navedbah srbskega časnika Srbija danas je M. S., sedemnajstletni sin srbskega poslovneža upravljal gliser v bližini Budve. Poleg njega je bilo na krovu še sedem oseb. Z 12 m dolgim gliserjem so pluli s hitrostjo okrog 23 vozlov od otoka Sveti Nikola proti Jazu. Med plovbo so trčili v trikrat manjše plovilo, na katerem sta bila 31-letna črnogorska policistka in njen 36-letni zaročenec. V nesreči je policistka utrpela tako hude poškodbe, da je izgubila življenje. Njen zaročenec je nesrečo preživel. Skiper gliserja in vseh sedem članov njegove posadke, ki so bili v času nesreče na krmi plovila, v nesreči niso utrpeli nobenih poškodb.
Kljub dejstvu, da je M. S. še mladoleten, ima veljavno dovoljenje za upravljanje plovila dolgega do 12 m. Po črnogorski zakonodaji ga lahko oseba dobi z dopolnjenim 16. letom starosti. Trenutno še ni jasno, ali dovoljenje zadostuje za upravljanje tako velikega plovila, ki je v lasti njegovega očeta. Mladoletnik je trenutno v priporu. Pred preiskovalnim sodnikom se je zagovarjal, da plovila pred seboj ni videl.
Anglež brez pravih navtičnih izkušenj se je odločil, da bo sam obplul svet. Žal se je njegovo jadranje končalo že na drugi strani Atlantika.
Mark Brennan, 42-letni angleški čistilec oken, se je odločil, da bo sam objadral svet. Odplul je iz Anglije in uspešno prečkal Atlantik. Nekaj časa se je zadrževal na Karibskih otokih, kjer je srečal nekaj angleških prijateljev. Nazadnje so ga videli na otoku Grenada. Ker z nikomer od prijateljev in navtičnih znancev ni več vzpostavil stikov, se je kolega iz Manchestra odločil, da svojo skrb posreduje (IBWN) mednarodni organizaciji, ki skrbi za plovila, ki plujejo po odprtih morjih. Organizirala se je iskalna akcija. Reševalne ekipe so kmalu zasledile plovilo, ki je nekontrolirano blodilo po Karibih. Ameriška obalna straža je kontaktirala obalno stražo Jamajke in jim sporočila, da so 70 nmi od severne obale Jamajke opazili neznano plovilo.
Na javljeno lokacijo je odplulo plovilo jamajške obalne straže. Plovilo so privezali in odvlekli v pristanišče Antonio. Na krovu so našli truplo neznane osebe. Preiskava še ni zaključena, a predvidevajo, da gre za 42-letnega angleškega čistilca oken.
Foto: Dutch Caribbean Coast Guard
V soboto se je zgodila težja pomorska nesreča. Lastnik gliserja je z dvema sinovoma poletel na skale otoka Veli Dužac in se pri tem težko telesno poškodoval.
Pomorska nesreča se je zgodila v soboto okrog 15.00 ure. Hrvaški državljan A.R. je s svojima mladoletnima sinovoma plul skozi Pašmanski kanal. Zaradi neprevidnosti so z veliko hitrostjo trčili v otok Veli Dužac, ki leži približno 1,5 nmi zahodno od mesta Biograd. Lastnik plovila se je v nesreči težko poškodoval, njegova sinova pa sta utrpela le manjše telesne poškodbe. Lastniku je ob 15:35 uri uspelo poklicati na pomoč. Na kraj nesreče je takoj odplulo plovilo Luške kapitanije Zadar. Ker je lastnik plovila povedal, da je težje poškodovan, so na plovilo kapitanije vkrcali tudi ekipo nujne medicinske pomoči. Na lokacijo so prispeli že ob 16. 18 uri. Ker je gliser dobesedno poletel na skalnato obalo otoka je bila evakuacija ponesrečenca izjemno zahtevna. Plovilo luške kapitanije se ni uspelo približati nasedli barki. Evakuacijo so izvedli s pomožnim plovilom, ki so si ga sposodili z jahte, ki je sidrala v bližini.
Ponesrečenega navtika so odpeljali v Biograd nato pa v Zadarsko bolnišnico. Oba lažje poškodovana sinova so prepeljali v kraj Dobropoljana na otoku Pašman, kjer ju je pričakala družina.
Včeraj se je na slovenski obali zgodila huda pomorska nesreča. Italijanska jahta je zapeljala preko slovenskega gliserja, ki je pred Bernardinom lovil ribe.
Slovenski navtik in strasten ribič je pred Bernardinom lovil ribe na svojem gliserju. K sreči je bil pozoren in opazil, da proti njemu glisira jahta. Takoj je poskušal vzpostaviti vizualni stik z jahto, a ni naletel na odziv. V zadnjem trenutku je skočil v morje. Ni imel niti časa, da bi iz rok izpustil ribiško palico. A rešil si je življenje. Italijanska jahta, ki je glisirala, je trčila v krmo njegovega gliserja in preplula celotno plovilo. Obe plovili sta v nesreči močno poškodovani. Italijanska jahta je utrpela poškodbe pod vodno gladino. Vanjo je začela vdirati voda. Ko so pripluli v marino Portorož, so jo morali nemudoma dvigniti iz morja.
Tudi plovilo Slovenca so odvlekli v marino. Plovilo pod vodno gladino ni utrpelo poškodb, nadgradnja in motor pa sta v celoti uničena.
Po prejetih informacijah naj bi italijanska jahta plula s pomočjo avtopilota. Krmar oziroma lastnik med plovbo očitno nista bila pozorna, kje plujeta. Ne pozabimo: Glisiranje na oddaljenosti do 250 m od obale je prepovedano!
Slika zgoraj: ostanki gliserja; slika spodaj: italijanska jahta na kopnem zaradi poškodb pod vodno gladino
Foto: bralec eNavtike
Prejšnji teden se je v Panamskem prekopu zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja je podrla železniški most. Upravitelji Panamskega prekopa so sporočili, da nesreča ne vpliva na nemoteno plovbo skozi prekop.
Pomorska nesreča se je pripetila pri kraju Gamboa. Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala razsuti tovor, je trčila v železniški most, ki povezuje pacifiško obalo z atlantsko obalo. Ladja Bluebill, ki pluje pod ciprsko zastavo, je imela na krovu tehnično okvaro. Krmilo ladje se je zataknilo in ladja je zavijala desno. S hitrostjo okrog 7 vozlov je trčila v železniški most in ga podrla. Železniška povezava je do nadaljnjega prekinjena.