Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Včeraj se je na slovenski obali zgodila huda pomorska nesreča. Italijanska jahta je zapeljala preko slovenskega gliserja, ki je pred Bernardinom lovil ribe.
Slovenski navtik in strasten ribič je pred Bernardinom lovil ribe na svojem gliserju. K sreči je bil pozoren in opazil, da proti njemu glisira jahta. Takoj je poskušal vzpostaviti vizualni stik z jahto, a ni naletel na odziv. V zadnjem trenutku je skočil v morje. Ni imel niti časa, da bi iz rok izpustil ribiško palico. A rešil si je življenje. Italijanska jahta, ki je glisirala, je trčila v krmo njegovega gliserja in preplula celotno plovilo. Obe plovili sta v nesreči močno poškodovani. Italijanska jahta je utrpela poškodbe pod vodno gladino. Vanjo je začela vdirati voda. Ko so pripluli v marino Portorož, so jo morali nemudoma dvigniti iz morja.
Tudi plovilo Slovenca so odvlekli v marino. Plovilo pod vodno gladino ni utrpelo poškodb, nadgradnja in motor pa sta v celoti uničena.
Po prejetih informacijah naj bi italijanska jahta plula s pomočjo avtopilota. Krmar oziroma lastnik med plovbo očitno nista bila pozorna, kje plujeta. Ne pozabimo: Glisiranje na oddaljenosti do 250 m od obale je prepovedano!

Slika zgoraj: ostanki gliserja; slika spodaj: italijanska jahta na kopnem zaradi poškodb pod vodno gladino

Foto: bralec eNavtike

Prejšnji teden se je v Panamskem prekopu zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja je podrla železniški most. Upravitelji Panamskega prekopa so sporočili, da nesreča ne vpliva na nemoteno plovbo skozi prekop.
Pomorska nesreča se je pripetila pri kraju Gamboa. Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala razsuti tovor, je trčila v železniški most, ki povezuje pacifiško obalo z atlantsko obalo. Ladja Bluebill, ki pluje pod ciprsko zastavo, je imela na krovu tehnično okvaro. Krmilo ladje se je zataknilo in ladja je zavijala desno. S hitrostjo okrog 7 vozlov je trčila v železniški most in ga podrla. Železniška povezava je do nadaljnjega prekinjena.

Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala pet superjaht, se je skoraj potopila v Španiji.
V ponedeljek je v pristanišču Palma de Mallorca prišlo do neverjetne navtične nesreče. Posebna tovorna ladja Super Servant 4, ki služi za prevoz specialnih tovorov, je bila privezana v pristanišču. Po navedbah luške uprave Balearskih otokov naj bi na krovu ladje prišlo do okvare na enem izmed električnih sistemov. Ladja se je začela močno nagibati na desno stran in se skoraj prevrnila. Delavci v luki so hitro ukrepali in sestavili plan, da preprečijo potopitev ladje in njenega tovora. Potapljajočo se ladjo so na obalo privezali z muringi, z vlačilci pa so jo stabilizirali, da se ne bi nagnila tako močno, da bi se prevrnila in potopila. V vmesnem času je tehničnim ekipam uspelo popraviti električne sisteme in omogočiti delovanje kalužnih črpalk. V nesreči se ni poškodoval nihče in ni prišlo do poškodb članov posadke in ne reševalcev. Ali se je poškodovala ladja oziroma megajahte na krovu, v tem trenutku še ni znano.

Ameriški jadralec Greg James je padel s svoje jadrnice in utonil. Njegovo nesrečo so spremljali njegovi prijatelji preko mobilne aplikacije.
Po poročanju avstralskega časnika ABC News se je tragična nesreča jadralca zgodila v torek v bližini znane plaže Mooloolaba v Avstraliji.
Ameriški jadralec Greg James je bil star 57 let. S svojo 10 m dolgo jadrnico se je podal s Havajev proti Maršalovim otokom, nato pa plovbo nadaljeval do Avstralije. V bližini kraja Maroochydore je padel s svoje jadrnice, ki jo je kasneje naplavilo na obalo Sunshine. Policija, Obalna straža in obalni reševalci iz vode so nemudoma začeli reševalno akcijo. Našli so ga na odprtem morju, približno kilometer stran od obale. Žal je izgubil življenje.
Njegova ameriška prijatelja sta bila ves čas njegovega jadranja v kontaktu. Stalno sta spremljala plovbo njegove jadrnice preko mobilne aplikacije. Ko se je začela nevarno približevati obali, sta posumila, da je nekaj narobe. Najprej sta pomislila, da je imel jadralec svoj GPS-oddajnik v žepu in z njim odšel na kopno. Vedela sta tudi, da Greg še ni pridobil dovoljenja za pristanek v Avstraliji zaradi koronavirusa. Posumila sta tudi, da ga je policija aretirala in dala v karanteno.
Žal so bila njuna predvidevanja napačna. Jadralec je izgubil življenje tik pred ciljem. Njegovo jadrnico, ki jo je naplavilo na obalo, so kasneje potegnili nazaj v morje in jo privezali v bližnji marini. Prijatelji so povedali, da je bil Greg zelo izkušen jadralec. Ni jim bilo jasno, kako je prišlo do nesreče.
Foto: ABC NEWS - Amy Sheehan

V ponedeljek sta v Singapurski ožini nasedli dve ladji.
V ponedeljek v jutranjih urah je prišlo do neverjetne pomorske nezgode. V Singapurski ožini v neposredni bližini otoka Sambu (Indonezija) sta nasedli iranska ladja za prevoz kontejnerjev Shahraz in indonezijska ladja za prevoz razsutega tovora Samudra Sakti 1. Po prvih informacijah naj bi ladji nasedli po predhodnem trku oziroma zaradi izogibanja možnemu trku. Iranska ladja ima na obeh straneh trupa veliko razpoko in je videti, da se je ladja prelomila. Oblasti za zdaj ne poročajo, da bi iz ladje iztekale nevarne snovi.
Na kraj nesreče so nemudoma odplula plovila indonezijske obalne straže. Zakaj je prišlo do nesreče, bodo sporočili, ko bo zaključena preiskava. Na podlagi informacije AIS o gibanju plovil naj bi ladja Shahraz plula iz malezijskega pristanišča Klang proti Šanghaju. Ladja Samudra Sakti 1 je plula iz indonezijskega pristanišča Belawan v Bayah.

Videoposnetek lokacije nesreče

Ta konec tedna se je zgodila tragična nesreča še nedokončanega dvigala, ki bi bilo največje do sedaj zgrajeno dvigalo vgrajeno na ladjo na svetu.
Ladja Orion 1 je novogradnja, namenjena izvajanju gradenj na odprtem morju. V dolžino meri 216,5 m. Na krovu naj bi imela nameščeno največje dvigalo na svetu, ki lahko dvigne bremena težka do 5.000 ton do neverjetne višine 180 m. Ladja je v nemško pristanišče Rostock priplula novembra lani, da bi nanjo vgradili dvigalo in jo do konca meseca predali naročniku. Po informacijah naročnika bi morala ladja takoj odpluti proti Škotski, kjer bi namestila 103 sidra za izgradnjo nove vetrne elektrarne.
Čez konec tedna so izvajali obremenilne teste, ki se žal niso končali po planu. Dvigalo je klonilo in se porušilo. V nesreči se je nekaj delavcev lažje poškodovalo. Kmalu po nesreči je v javnost prišel videoposnetek nesreče.
Foto: Liebherr

V času karantene veljajo v večini sveta številne prepovedi tudi za uporabo plovil. Nekatere dejavnosti, kot je ribolov, pa so v ZDA dovoljene.
V četrtek dopoldne so štirje nadobudni ribiči splovili svoje plovilo na drči v bližini kraja St. Petersburg (Tampa, Florida) in se odpravili na ribolov. Že okrog 10.00 ure po lokalnem času se je njihovo 5 m dolgo plovilo prevrnilo iz neznanega razloga. Morski tok jih je nesel proti mostu Sunshine Skyway Bridge. K sreči jih je opazil bližnji ribič in jim priskočil na pomoč. Četverico je vzel na krov svojega plovila in počakal, da je do njih priplulo plovilo Obalne straže. Ti so štiri nesrečne ribiče odpeljali nazaj do drče, kjer so plovilo splovili. Vsi so nesrečo preživeli brez fizičnih poškodb.
Foto: obalna straža USCG Station St. Petersburg

Potniško ladjo Achille Lauro je 30. novembra 1994 zajel požar, ki ga je povzročila eksplozija motorja. Ladja je bila približno 120 nmi oddaljena od obale Somalije. V ladjo je začela vdirati voda in začela se je potapljati. Na kraj nesreče so prispele številne ladje, ki so prekrcale potnike na svoje krove in jih odpeljale v pristanišče Mombasa v Keniji. Videoposnetek je posnel eden izmed članov posadke ladje. Snemal je toliko časa, dokler se mu ni spraznila baterija v kameri.
O ladji Achille Lauro
Ladja Achille Lauro je bila zgrajena leta 1947. Gradnja je trajala kar osem let. Na prvi plovbi je nosila ime MS Willem Ruys. Leta 1965 jo je od prvega lastnika N. V. Koninklijke Rotterdamsche Lloyd kupilo podjetje Achille Lauro FU G. & C., ki jo je preimenovalo. Ladja je imela izjemno pestro zgodovino. Leta 1953 je v Rdečem morju trčila z ladjo MS Oranje. Nesreča se je zgodila, ker so v tistem času velike potniške ladje srečanja druga z drugo izvajale v neposredni bližini zaradi zabave potnikov. Med plovbo v neposredni bližini, se je ladja Achile Lauro nenadno nagnila v levo in ladji sta trčili.
Leta 1985 so jo zajeli teroristi Palestinske osvobodilne fronte. Zahtevali so osvoboditev 50 palestinskih borcev iz izraelskih zaporov. Njihove zahteve niso bile uslišane. Teroristi so se z ladje izkrcali in poleteli z egiptovskim letalom proti Tuniziji. Med letom jih je prestregel ameriški lovec in prisilil, da so pristali na Siciliji, kjer so teroriste ujeli in obsodili.
Po izbruhu požara 30. novembra 1994 je ladja gorela dva dni. 2. decembra 1994 je potonila.
Vir: Youtube (Shell X)

V ponedeljek, 6. aprila 2020, se je v južnokorejskem pristanišču Busan zgodila pomorska nesreča. Tovorna ladja je med manevrom pristajanja trčila v pristaniško dvigalo in ga zrušila.
Tovorna ladja Milano Bridge, ki je namenjena za prevoz kontejnerjev, je včeraj poskušala pristati v pristanišču Busan v Južni Koreji. Pri manevru so ji pomagali pristaniški vlačilci. A med pristajanjem je verjetno prišlo do okvare na ladji. Kot je vidno s posnetka, je ladja vplula s preveliko hitrostjo. Vlačilec, ki je bil privezan na krmo plovila, je bil popolnoma neučinkovit, ladja je nemočnega vlekla za sabo.
Med različnimi poskusi kapitana, da bi rešil situacijo, je krma ladje porušila eno pristaniško dvigalo, ki je padlo na njeno krmo, poškodovala še dve drugi dvigali in tovorno ladjo Seaspan Ganges, ki je bila v času nesreče privezana v pristanišču.
Po do sedaj dosegljivih informacijah v nesreči ni bil nihče poškodovan.

V ponedeljek, 30. marca 2020, je prišlo do nenavadne pomorske nesreče. Po navedbah Columbia Cruise Services naj bi venezuelska vojna mornarica napadla križarko RCGS Resolute, nato pa naj bi se potopila.
Nemška križarka RCGS Resolute je v mednarodnih vodah, na razdalji 13,3 nmi od otoka Tortuga, opravljala nujna vzdrževalna dela na levem motorju plovila. Desni motor je normalno deloval in so ga uporabljali za vzdrževanje pozicije med popravilom. Na krovu je bilo 32 članov posadke.
Kmalu po polnoči se jim je približala ladja venezuelske vojne mornarice in po radiu od njih zahtevala, da z njimi zaplujejo v pristanišče Puerto Morena na otoku Isla de Margarita (Venezuela). Ker je križarka plula v mednarodnih vodah, je kapitan ladje najprej želel preveriti zahtevo, glede na to, da je bilo pristanišče daleč stran od njegove načrtovane plovbe. V času, ko je kapitan govoril s svojimi nadrejenimi, je vojaška ladja proti njim izstrelila več strelov. Nato so se jim približali po desni strani in trčili v njihov premec pod kotom 135 stopinj z namenom, da bi ladjo obrnili proti venezuelskemu otoku.
Križarka je v trku utrpela le manjše poškodbe in je lahko brez težav plula naprej. Drugačna usoda pa je doletela ladjo venezuelske vojne mornarice. Ker ima križarka pod vodno gladino posebej ojačen bulb za plovbo v zaledenelih vodah, je vojaška ladja utrpela usodne poškodbe trupa in vanjo je začela vdirati voda.
Križarka je ostala v bližini nesreče še eno uro. Pripravljeni so bili pomagati vojaški ladji. Večkrat so poskušali stopiti z njimi v stik preko radijske postaje, a nikoli niso dobili odgovora. Novico o nesreči so nemudoma sporočili MRCC Curacao (Maritime Rescue Coordination Centre). V centru so jim sporočili, da naj nadaljujejo s plovbo proti pristanišču Willemstad, kjer je ladja trenutno privezana.
Ladja venezuelske vojne mornarice, Naiguata, se je kmalu po trku potopila. Venezuelska mornarica je dejanje križarke označila kot kriminalno in strahopetno dejanje, ker je zapustila kraj nesreče in ni pomagala potapljajoči se ladji. Po navedbah venezuelske mornarice naj bi njihova ladja v okolici otoka Tortuga opravljala rutinske kontrole pomorskega prometa. Med izvajanjem nalog naj bi križarka trčila vanje.

Naiguata, 80 m dolga ladja Venezuelske vojne mornarice

Lokacija nesreče
Vir: Columbia Cruise Service - www.columbia-cs.com
