Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeva baterija BlueCell 100 Ah 38,4 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne v trenutku, ko začne riba prijemati. Njena kapaciteta znaša 3840 Wh. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standardne velikosti 522x238x217 mm. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 3 zaporedno vezanim svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša le 29 kg in nadomesti 180 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.
Zanesljivost
Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan preko 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali 10 let. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.
Nadzor
Litijeve baterije BlueCell 100Ah 38,4V imajo vgrajeno bluetooth povezavo. S pomočjo aplikacije na telefonu lahko spremljate stanje baterije.
Prikazani so:
- odstotki napolnjenosti baterije,
- tok polnjenja/praznenja,
- napetost na bateriji,
- napetost posameznih celic,
- temperatura baterije
- število ciklov
- zgodovina polnjena/praznjenja
- in številni drugi parametri.
Tehnični podatki:
- Nazivna kapaciteta: 100 Ah
- Uporabna kapaciteta: 100 Ah
- Nazivna energija: 3840 Wh
- Uporabna energija: 3840 Wh
- Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
- Teža: 29 kg
- Tok praznjenja (max): 100 A
- Tok polnjenja (max): 100 A
- Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
- Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
- Napetost polnjenja: 43.2~43.8V
- Priključni terminal: M8
- Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
- Življenjska doba (ciklov): 6000+
- Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
- Garancija: 3 leta
V ponedeljek, 19. marca 2019, se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. V pristanišču Banda Abbas na jugu Irana se je prevrnila in potopila tovorna ladja zaradi nepravilnega nakladanja tovora na krov.
Po navedbah iranskega urada za pristanišča in pomorstvo naj bi do nesreče prišlo zaradi slabe koordinacije med prvim oficirjem ladje in upravljavcem dvigala. Ladja se je močno nagnila, nato se je prevrnila in potopila. Več kot 150 kontejnerjev je končalo v morju. Pristaniške delavce so nemudoma angažirali, da bi rešili kar se da največ kontejnerjev.
Vseh 14 članov posadke z ladje se je uspelo rešiti. Lažje poškodbe naj bi utrpel le en član posadke. Ladja SL Star pluje pod zastavo otočja Comori. Vsi člani posadke so indijskega porekla.
V ponedeljek, 11. marca 2019, je zagorelo na italijanski tovorni ladji Grande America, 27-članska posadka je bila prisiljena ladjo zapustiti.
Fregata HMS Argyll, ki se je vrnila iz devet mesecev dolge misije v Tihem oceanu, je odgovorila na klic Mayday, ki ga je oddala ladja Grande America. Na ladji je namreč izbruhnil požar, ko so pluli v Biskajskem zalivu, približno 150 nmi jugozahodno od pristanišča Brest v Franciji. Požar naj bi izbruhnil v tovornem delu ladje. Ker se je ogenj hitro širil, je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Reševanje je bilo izjemno zahtevno, ker se je ladja nagnila za 30 stopinj, kar je oteževalo splovitev reševalnega plovila.
Ladja je gorela celo noč in vse do včeraj popoldne. Ker se je močno nagnila na desni bok, se je ob 15.26 potopila. Leži na globini 4600 m približno 180 nmi od francoske obale.
Italijanska ladja je izplula iz pristanišča Hamburg in je plula proti pristanišču Casablanca. Na krovu je nosila kontejnerje in pošiljko vozil. Požar je izbruhnil okrog 20. ure zvečer.
Foto: Premar Atlantic
Včeraj je na Japonskem prišlo do tragične pomorske nesreče. Hidrogliser je trčil v kita. V nesreči se je poškodovalo več kot 80 oseb.
Hitri hidrogliser Ginga je plul iz japonskega pristanišča Niigata proti otoku Sado. Po navedbah kapitana naj bi med plovbo trčili v kita. Potniki v plovilu so leteli preko sedežev. Več kot 80 je poškodovanih, med njimi nekateri huje. Šest izmed njih je utrpelo tako hude poškodbe, da so jih morali urgentno prepeljati v bolnišnico.
Med plovbo je bilo na krovu 121 potnikov in članov posadke. Kapitanu hidrogliserja je uspelo pripluti v pristanišče na otoku Sato z lastnim pogonom, a uro pozneje.
Po navedbah lastnika plovila hidrogliser Ginga poganjajo jet pogoni in ima končno hitrost plovbe kar 46 vozlov. Če je prišlo do trka pri tako veliki hitrosti, je še sreča, da je huje poškodovanih le šest oseb.
Vir: Sado Steam Ship Company
Jadrnica Mazu je potonila 26. januarja v bližini kanala Hamburg Cove, poleg mesta Lyme v ZDA. Jadrnica je ostala potopljena do 20. februarja, ko jo je skupina izkušenih reševalcev znova splovila in odvlekla na varno.
Jadrnica je dvignila veliko prahu, ko je snemalec Frenk DiNardi objavil posnetek jadrnice in njenega potapljanja posnet z dronom. Ker se je potopila v lepem naravnem okolju, privezana na plovko, je bilo to izjemno zanimivo za vse okoliške prebivalce. Ker se je potopila v delu kanala, kjer je globina vode le dobre 3 m, je večina jambora ostala nad vodno gladino, kar je pritegnilo pozornost vseh mimoidočih.
Mesec dni pozneje so organizirali dvigovanje potopljene jadrnice. Ekipi reševalcev Sea Tow se je zopet pridružil snemalec Frenk DiNardi in posnel video reševanja plovila.
Videoposnetek jadrnice pred potopitvijo in tik po njej
Videoposnetek reševanja iz zamrznjene vode
V četrtek je prišlo do neverjetne pomorske nesreče. Ruska tovorna ladja je trčila v most v Južni Koreji.
Korejska obalna straža je sporočila, da je 5998-tonska ladja Seagrand, ki pluje pod rusko zastavo, trčila v most Gwengan v mestu Busan ob 16.20 popoldne po lokalnem času. Na krov ladje so se vkrcali lokalni organi in ugotovili, da je kapitan ladje plul pod vplivom alkohola. Po opravljenem alkotestu so ugotovili, da je bilo v njegovi krvi prisotnega dvakrat več alkohola, kot je zgornja dovoljena meja. Ker niso uspeli potrditi, ali je kapitan bil v trenutku nesreče za krmilom ali ne, ga niso aretirali. Pozneje so ugotovili, da je ladja Seagrand pred trkom v most trčila še s tovorno ladjo, ki je bila zasidrana približno 40 min plovbe pred mostom.
V nesreči ni prišlo do večje materialne škode in nobena oseba ni bila poškodovana.
Kako je pijani kapitan pred trkom v most trčil še v nekaj plovil na privezu
Pred 14 dnevi smo v članku Ladja nasedla na zaščitenih Salamonovih otokih pisali o tovorni ladji Salamon Trader, ki je nasedla na otoku Rennell, ki je v neposredni bližini otoka Vzhodni Rennell, ki je zaščiten kot Unescova naravna dediščina. Zgodilo se je ravno to, česar so se bali vsi.
Tovorna ladja Salomon Trade, ki je nasedla v zalivu Kengava na otoku Rennell, se je poškodovala. Valovi so jo potisnili na greben in trup ladje se je poškodoval pod vodno gladino. Predrli so se rezervoarji za gorivo. Iz njih je v morje že izteklo več kot 60 ton nafte. Na krovu ladje je še vsaj 500 ton goriva.
Avstralska vlada je že podprla vlado Salomonovih otokov in jim ponudila svojo pomoč. Z opazovalnimi letali stalno pregledujejo območje. Opazili so, da se oljni madež že širi čez zaliv Kengava.
Oblasti so turistom že odsvetovale potovanje na otok Rennell,
Foto: Australian High Commision, Solomon Islands
Zaradi orkanskih vetrov, ki so pihali ta konec tedna na Jadranu, je pred Barijem nasedla tovorna ladja.
Tovorno ladjo Efe Murat, ki pluje pod turško zastavo, so v soboto močni vetrovi porinili na skalnato obalo pred italijanskim pristaniščem Bari. Na krovu je bila petnajstčlanska turška posadka.
Ladja je 22. februarja izplula iz pristanišča Ortona. Na krovu je imela pšenico. Zaradi močnih vetrov, ki so dosegali orkanske hitrosti, se je kapitan odločil, da poišče varno zavetje v pristanišču Bari. Pred pristaniščem si je premislil in želel nadaljevati plovbo proti turškemu pristanišču Aliaga v Izmirju. Takrat pa so močni vetrovi nepričakovano potisnili ladjo proti valobranu pristanišča Bari, kjer je nasedla. Italijanska obalna straža je nemudoma sprožila reševalno akcijo. Kljub nemogočim razmeram je obalni straži uspelo s helikopterjem rešiti vseh 15 članov posadke s krova ladje.
Vir: Daily Sabah
Enota Obalne straže iz Islamorada v ZDA je morala posredovati v zgodnjih jutranjih urah.
Ponoči ob 3:59 po lokalnem času so z jadrnice prejeli klic v sili.
36 čevljev dolga jadrnica z imenom NoWorries se je ponoči odtrgala s priveza na plovki v zaščitenem območju koralnega grebena Key Largo Dry Rocks. Vetrovi so jadrnico odnesli proti plitvemu delu koralnega grebena, kjer se je razbila in začela potapljati. Na kraj nesreče je nemudoma odplula ladja obalne straže CG 45714, tja je odletel tudi helikopter CG 65. Ko je priletel na kraj nesreče, je z jadrnice dvignil enega izmed članov posadke. Drugega člana posadke, ki je skočil v morje, je rešilo plovilo obalne straže.
Oba člana posadke, 40-letni E. K. in 56-letni R. P., sta nesrečo preživela brez poškodb.
Vir: FB - U.S. Coast Guard Station Islamorada
Tovorna ladja za prevoz razsutega tovora MV Solomon Trader je nasedla na obalo otoka Rennell, ki je v neposredni bližini otoka East Rennell, enega izmed Salomonovih otokov, ki je zaščiten kot del UNESCO svetovne dediščine.
Ladja je nasedla že 4. februarja letos. Na krovu je boksit, ki ga je natovorila v bližnjem rudniku. Med nevihto je ladjo odneslo na koralni greben, kjer je nasedla. Ta teden so otoške oblasti sporočile, da je prišlo do predrtja trupa ladje in obstaja nevarnost onesnaženja. Trenutno do razlitja še ni prišlo. Zaradi predrtje trupa je že poplavljena ladijska strojnica. Reševanje ladje je že v pripravi.
Otok East Rennell je zaščiten pod UNESCO svetovno dediščino od leta 1998. Leta 2013 so ga razglasili kot Ogroženo svetovno dediščino.
Vir: gCaptain.com
V sredo je prišlo do pomorske nesreče potniškega katamarana na otoku Žirje.
V sredo ob 6.12 zjutraj je prišlo do pomorske nesreče potniškega katamarana Komiža med manevriranjem v luki Muna na otoku Žirje. 26 m dolgi katamaran je nasedel na skalnato obalo, pri čemer se je poškodoval eden izmed pogonskih propelerjev. Nemudoma so začeli z ugotavljanjem vzroka nesreče, ki pa so ga morali predčasno prekiniti. Zaradi valov, ki so prihajali v luko z odprtega morja, je obstajala nevarnost, da katamaran nasede še s trupom na skalnato obalo in se poškoduje. Zato so nemudoma začeli z reševanjem katamarana in poskusom ponovne splovitve. Ob 8.15 jim je s pomočjo reševalne ladje Luške kapitanije Šibenik uspelo katamaran znova sploviti. Šibeniška kapitanija je ladji Komiža izdala začasno prepoved plovbe. Plovilo so z otoka Žirje odvlekli v Šibenik, kjer bodo izvedli podroben pregled ter popravilo ladje.