Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.

Tunizijska ladja Ulysse je oktobra leta 2018 v bližini francoskega otoka Korzika trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so začeli preiskavo, v kateri so sodelovali ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.

Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7. oktobra 2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.

Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.

Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka redni pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa je moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.

Foto: Prémar Méditerranée, Youtube

V sredo je zagorelo na luksuzni 120 čevljev (36,5 m) dolgi jahti slavnega latino pevca Marca Anthonyja.

Jahta je bila privezana v marini v Miamiu. Iz še nepojasnjenih razlogov je na jahti izbruhnil požar, ki se je hitro širil po plovilu. Na krovu je bila posadka jahte, ki pa se ji je uspelo pravočasno izkrcati. Na kraj nesreče je prispelo 45 gasilcev, ki so se z ognjem borili več kot dve uri, nato pa se je jahta prevrnila na bok in se delno potopila.

V nesreči ni bilo poškodovano nobeno drugo plovilo.

Jahta slavnega pevca naj bi bila po ocenah vredna okrog 7 mio EUR.

Prejšnji teden je petčlanska posadka z otoka Ilha Grande odplula na jadranje v južni Atlantik. Preverili so vremensko napoved, ki je v prihodnjih dneh predvidevala mirno morje z zmernimi vetrovi.

V večernih urah je bila posadka v podpalubju. Brali so knjige, delali na računalniku in se kratkočasili. Naenkrat je nad njih prihrumel Pampero, hladen zrak, ki običajno prihrumi iz smeri zahoda, jugozahoda ali juga. Pihati je začel s hitrostjo 170 km na uro in valovi so hitro dosegli višino 6 m. Začelo je močno deževati in strele so udarjale vsakih nekaj sekund. Veter je pihal tako močno, kot bi hotel raztrgati jadrnico.

Člana posadke Michael in Francois sta bila za krmilom. Naredila sta vse, da bi se jadrnica obdržala nad vodno gladino. Nekaj minut pred polnočjo sta prišla v podpalubje. Kljub temu da sta bila izmučena in premočena, sta dvignila palce. Menila sta, da bo tako slabega vremena sedaj konec. A žal ni bilo tako. V podpalubju je odjeknil čuden zvok. Oba jadralca sta pogledala ven in opazila, da jim bo veter odtrgal dva solarna panela. Hotela sta ju rešiti, a sta bila prepozna.

Le dve sekundi kasneje je močan sunek vetra trčil v jadrnico. Dobesedno odtrgal je jambor iz podnožja, polomil vrata kabine in treščil v prednjo kabino. Jadralki Tana in Koenie sta v paniki zapustili kabino, preden bi ju deli jambora poškodovali. Luči so utripale kot na potapljajočem se Titaniku. Na plovilu je zavladala panika. Sprožil se je EPIRB, pograbili so reševalne jopiče in vrečo z nujnimi potrebščinami v primeru najhujšega. Vsi so si želeli, da bi se zdanilo, da bi nevihta prenehala in bodo lahko ugotovili, kako poškodovana je jadrnica. A narava se ni dala. Veter se ni polegel še naslednje štiri ure.

Ko so ob svitu stopili na krov, so zagledali pravo opustošenje. Najprej so morali zavarovati plovilo. Sneli so bum, pritrdili jambor k plovilu in porezali pripone. Poskusili so prižgati motor. In k sreči je ta nemudoma vžgal.

Ko so ga prižgali, so bili približno 250 nmi od obale. Želeli so si, da bi deloval in jih pripeljal nazaj na obalo. Da ne bi več deževalo, saj je bil krov jadrnice močno poškodovan in voda bi z lahkoto prišla v trup.

Ko so začeli pluti proti obali, je šok nekoliko popustil. Začeli so bruhati. Kmalu so se zavedali, kaj se je zgodilo. Porajali so se dvomi o tem, ali se bodo rešili, ali se bodo vrnili na obalo. Bo motor deloval ali ne. Nihče izmed njih ni verjel, da jim bo uspelo.

Po skoraj treh dneh plovbe so se bližali obali. Zagledali so že svoj domači zaliv na otoku Ilhe Grande. V tistem trenutku je odpovedal motor. Kljub temu so bili srečni, da so pripluli tako daleč. Bili so v varnem zavetju zaliva.

Bili so izčrpani in poškodovani, kot jadrnica. Ko so prišli na kopno, so poljubili tla in to ne le metaforično.

Vir: FB Nikki Gee

Slovenski jadralec Jasmin Čauševič, ki trenutno pluje po otočju Fidži, nam je poslal veselo novico, da so posadko ene izmed jadrnic, ki je plula po istem predelu Tihega oceana kot on, uspešno rešili pred tragedijo.

Nemška jadrnica Ballu je klic v sili oddala v četrtek 24. oktobra 2019. Med plovbo približno 180 nmi jugozahodno od otoka Suva se jim je zlomil jambor. Zlomljeni del jambora je padel v morje. Pripone in del glavnega jadra so se zapletle v propeler. Manevriranje s plovilom v tako slabem vremenu ni bilo več mogoče.

Na lokacijo je odplulo reševalno plovilo mornarice otočja Fidži. Morje je bilo močno razburkano in pihali so močni vetrovi. Ob 14. uri po lokalnem času jim je uspelo pripluti na lokacijo nesreče. Vse člane posadke so prekrcali na reševalno plovilo in odpluli proti otoku Suva. Kljub slabim vremenskim razmeram so reševalno akcijo zaključili uspešno.

V poškodovano jadrnico je začela vdirati voda. Kmalu po uspešnem prekrcanju posadke se je potopila na dno Tihega oceana.

Plovbo po otočju Fidži lahko spremljate redno na eNavtiki v potopisih: Z jadri in vetrom po oceanih – Vuda marina, otok Viti Levu, Fidži

Huda pomorska nesreča se je zgodila približno 20 nmi od rta Brett na severnem otoku Nove Zelandije. Jadrnica dolga 15 m se je potopila. Ena oseba je izgubila življenje, drugo so rešili, a je v kritičnem stanju.

Pomorska nesreča se je zgodila v ponedeljek okoli poldneva. Na severu Nove Zelandije so pihali močni vetrovi s hitrostjo okrog 50 vozlov in sunki vse do 60 vozlov. Vetrovi so prihajali z vzhoda, zato je bilo pričakovati, da je na odprtem morju stanje še slabše. Valovi so segali 4 m visoko, najvišji pa naj bi dosegli neverjetnih 9 m.

Jadrnica Bavaria 47 z imenom Essence se je vračala z otočja Fidži na Novo Zelandijo, kjer jo je po zaključeni plovbi lastnik nameraval prodati. Približno 20 nmi pred obalo so zapluli v območje slabega vremena. Jadrnica se je začela potapljati. Štirje člani posadke so aktivirali reševalni splav, a so jim ga močni vetrovi odnesli. Eden izmed članov posadke, Bruce Goodwin, je imel pri sebi EPIRB, ki ga je aktiviral, preden je moral zapustiti plovilo. Signal njegovega EPIRB-a je zaznal reševalni center in na lokacijo poslal letalo P3 Orion in dva helikopterja. Ko so 1 uro in 40 min kasneje prileteli na lokacijo, so odvrgli reševalni splav. Dvema članoma posadke se je uspelo vkrcati na splav, dva pa sta ostala v morju.

Po zadnjih informacijah naj bi eden izmed članov posadke v nesreči umrl, eden je v kritičnem stanju, dva pa sta zunaj življenjske nevarnosti. Preminuli jadralec je ugleden član novozelandskega jadralnega kluba in izkušen jadralec.

Video reševalne akcije:

Iskalna akcija za štirinajstimi člani posadke še poteka. Po zadnjih novicah celo obstaja upanje, da so še živi in obstaja možnost, da jih rešijo.

Vlačilec Bourbon Rhode, ki izvaja operacije na odprtem morju, je bil na plovbi preko Atlantika. Ko je bil približno 1200 nmi oddaljen od otoka Martinique v Karibih, ga je zajel orkan Lorenzo. Središče orkana četrte stopnje je bilo od ladje oddaljeno vsega 60 nmi. V nevihti je v krmni del plovila začela vdirati voda. Oddali so klic na pomoč. Lastnik flote je proti lokaciji nemudoma preusmeril svojo tovorno ladjo SSI Excellent. V času nesreče je bila od vlačilca oddaljena približno 200 nmi. V reševalno akcijo se je vključilo tudi letalo NOAA za spremljanje orkanov.

Po poročilih centra za spremljanje orkanov, naj bi v območju orkana pihali vetrovi s hitrostjo okoli 120 vozlov, na razdalji 60 km od centra pa vse do 200 vozlov.

V nedeljo je letalo Falcon 50 francoske mornarice opazilo reševalno plovilo, za katerega so sumili, da pripada ladji Bourbon Rhode. Na lokacijo se je nemudoma odpravila najbližja ladja in v reševalnem splavu našla tri člane posadke. Enajst je še vedno pogrešanih. Lastnik ladje je podal izjavo, da je njihov vlačilec potonil. Številne trgovske ladje v bližini so že spremenile smer plovbe in bodo pomagale pri reševanju preostalih članov.

V nadaljevanju reševalne akcije so našli tri trupla. Kljub temu da je od nesreče minilo že več kot teden dni, reševalna akcija še poteka. Danes se je pokazal nov žarek upanja. Člani posadke na ladji ALP Striker, ki sodeluje v reševalni akciji, naj bi opazili več signalnih raket. Predvidevajo, da so jih uporabili preostali člani posadke potopljenega vlačilca. Proti lokaciji so nemudoma odplula tri plovila. Vzletelo je tudi letalo, ki bo območje pregledalo iz zraka.

Spodbudnih rezultatov še ni. Reševalna akcija pa se nadaljuje.

Vir: Bourbon

Huda pomorska nesreča se je zgodila ponoči s sobote na nedeljo. Ladjo, ki je na krovu prevažala 4000 vozil, je zajel požar. Začela se je močno nagibati, nato pa se je prevrnila na bok. V času nesreče je bilo na krovu 24 oseb.

Nesreča ladje Golden Ray, ki je namenjena prevozu vozil, se je zgodila ponoči v kanalu, ki vodi proti pristanišču Brunswick v zvezni državi Georgia v ZDA. Na kraj nesreče je takoj priletel helikopter Obalne straže. S krova so rešili 20 oseb, štiri pa so razglasili za pogrešane.

Danes popoldne je uspelo reševalcem vzpostaviti stik s pogrešanim delom posadke, ni jim pa jih še uspelo rešiti.

Ladja Golden Ray lahko na svojem krovu prepelje 6933 avtomobilov. Tokrat je bilo naloženo okrog 4000 vozil korejskih znamk Kia in Hyundai. Pluje pod zastavo Marshallovih otokov.

Foto: Georgia Department of Natural Resources

Kljub moderni tehnologiji in stalni povezavi z nadzornimi centri je izginila 189 m dolga ladja MV Nur Allya za prevoz nikljeve rude.

Ladjo pogrešajo od 20. avgusta. Obsežno reševalno akcijo so organizirali včeraj.

Ladja za prevoz nikljeve rude je izplula iz pristanišča Weda proti Makassarju v Indoneziji. Na krovu je bila 25-članska posadka. Zadnja znana pozicija ladje je bila javljena 20. avgusta, ko je bila približno 44 nmi od kraja Namlea na otoku Buru (Indonezija).

Kaj se je zgodilo z ladjo in posadko, ni znano. Nikljeva ruda velja za enega najbolj nevarnih tovorov, ki ga prevažajo ladje. V primeru, da so na ladji ustrezni pogoji (velika vlažnost), se lahko ruda utekočini. To povzroči nestabilnost ladje, ki se lahko v trenutku prevrne. V zadnjih petih letih je do utekočinjenja razsutega tovora prišlo na devetih ladjah. Šest izmed njih je prevažalo nikljevo rudo.

Foto: http://www.shipspotting.com

V torek zvečer je zagorelo na sidrišču Široka pred luko Ist na istoimenskem otoku. Na pomoč so nemudoma priskočili člani prostovoljnega gasilskega društva z otoka Ist.

Požar naj bi na plovilu izbruhnil okrog 19.00 ure. Na krovu plovila je bila štiričlanska slovenska posadka. Očividci nesreče so posadko nemudoma evakuirali s plovila in jih prepeljali na obalo. Zaradi hitre pomoči v nesreči ni bil nihče poškodovan.

Člani gasilskega društva in delavci luške kapitanije so kraj nesreče zavarovali. Kljub gašenju požara jim ognja ni uspelo pogasiti. Plovilo je ob 21.00 uri pogorelo do vodne linije, nato pa se je potopilo na morsko dno. Leži na globini med 1 in 2 m.

Potopljena razbitina za zdaj ne predstavlja nevarnosti za plovni promet. Lastnik plovila jo bo moral dvigniti z morskega dna in odvleči z otoka Ist.

Požar na francoskem plovilu

Drug požar je izbruhnil na plovilu v četrtek v luki Milna na otoku Brač. Zagorelo je na 5,7 m dolgem plovilu z zunajkrmnim motorjem moči 165 kW.

Štiričlanska francoska družina se je na plovilo vkrcala okrog poldneva. Ko so prižgali motor, je začelo goreti. Mati in ena izmed hčerk sta v nesreči utrpeli telesne poškodbe. Druga hči in oče sta nesrečo preživela nepoškodovana. Poškodovani osebi so nemudoma odpeljali v Zdravstveni dom v Supetar, kjer so jima oskrbeli poškodbe.

Požar na plovilu je uspelo pogasiti gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Milna.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

V torek ob 16.20 uri so na pomoč poklicali z motorne jahte, ki je plula v Splitskem akvatoriju. Na plovilu je med plovbo v bližini otoka Hvar izbruhnil požar, ki ga posadka ni uspela omejiti.

Na kraj nesreče je prvo priplulo plovilo komercialne službe za reševanje. Posadko jahte so takoj prekrcali na reševalno plovilo in jih rešili nepoškodovane. Kasneje so na kraj nesreče priplule še člani gasilskega društva s svojim plovilom in ekipa za preprečevanje onesnaževanja morja.

Na motorni jahti je bilo približno 900 litrov dieselskega goriva. Ker je požar zajel celotno plovilo, je obstajala velika verjetnost, da se bo potopilo. Klub hitri intervenciji je plovilo pogorelo do vodne linije in se potopilo na globino 50 m. Nevarnosti za ostala plovila, ki plujejo v akvatoriju ni.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!