Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeva baterija BlueCell 100 Ah 38,4 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne v trenutku, ko začne riba prijemati. Njena kapaciteta znaša 3840 Wh. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standardne velikosti 522x238x217 mm. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 3 zaporedno vezanim svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša le 29 kg in nadomesti 180 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.
Zanesljivost
Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan preko 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali 10 let. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.
Nadzor
Litijeve baterije BlueCell 100Ah 38,4V imajo vgrajeno bluetooth povezavo. S pomočjo aplikacije na telefonu lahko spremljate stanje baterije.
Prikazani so:
- odstotki napolnjenosti baterije,
- tok polnjenja/praznenja,
- napetost na bateriji,
- napetost posameznih celic,
- temperatura baterije
- število ciklov
- zgodovina polnjena/praznjenja
- in številni drugi parametri.
Tehnični podatki:
- Nazivna kapaciteta: 100 Ah
- Uporabna kapaciteta: 100 Ah
- Nazivna energija: 3840 Wh
- Uporabna energija: 3840 Wh
- Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
- Teža: 29 kg
- Tok praznjenja (max): 100 A
- Tok polnjenja (max): 100 A
- Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
- Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
- Napetost polnjenja: 43.2~43.8V
- Priključni terminal: M8
- Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
- Življenjska doba (ciklov): 6000+
- Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
- Garancija: 3 leta
Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala pet superjaht, se je skoraj potopila v Španiji.
V ponedeljek je v pristanišču Palma de Mallorca prišlo do neverjetne navtične nesreče. Posebna tovorna ladja Super Servant 4, ki služi za prevoz specialnih tovorov, je bila privezana v pristanišču. Po navedbah luške uprave Balearskih otokov naj bi na krovu ladje prišlo do okvare na enem izmed električnih sistemov. Ladja se je začela močno nagibati na desno stran in se skoraj prevrnila. Delavci v luki so hitro ukrepali in sestavili plan, da preprečijo potopitev ladje in njenega tovora. Potapljajočo se ladjo so na obalo privezali z muringi, z vlačilci pa so jo stabilizirali, da se ne bi nagnila tako močno, da bi se prevrnila in potopila. V vmesnem času je tehničnim ekipam uspelo popraviti električne sisteme in omogočiti delovanje kalužnih črpalk. V nesreči se ni poškodoval nihče in ni prišlo do poškodb članov posadke in ne reševalcev. Ali se je poškodovala ladja oziroma megajahte na krovu, v tem trenutku še ni znano.
Ameriški jadralec Greg James je padel s svoje jadrnice in utonil. Njegovo nesrečo so spremljali njegovi prijatelji preko mobilne aplikacije.
Po poročanju avstralskega časnika ABC News se je tragična nesreča jadralca zgodila v torek v bližini znane plaže Mooloolaba v Avstraliji.
Ameriški jadralec Greg James je bil star 57 let. S svojo 10 m dolgo jadrnico se je podal s Havajev proti Maršalovim otokom, nato pa plovbo nadaljeval do Avstralije. V bližini kraja Maroochydore je padel s svoje jadrnice, ki jo je kasneje naplavilo na obalo Sunshine. Policija, Obalna straža in obalni reševalci iz vode so nemudoma začeli reševalno akcijo. Našli so ga na odprtem morju, približno kilometer stran od obale. Žal je izgubil življenje.
Njegova ameriška prijatelja sta bila ves čas njegovega jadranja v kontaktu. Stalno sta spremljala plovbo njegove jadrnice preko mobilne aplikacije. Ko se je začela nevarno približevati obali, sta posumila, da je nekaj narobe. Najprej sta pomislila, da je imel jadralec svoj GPS-oddajnik v žepu in z njim odšel na kopno. Vedela sta tudi, da Greg še ni pridobil dovoljenja za pristanek v Avstraliji zaradi koronavirusa. Posumila sta tudi, da ga je policija aretirala in dala v karanteno.
Žal so bila njuna predvidevanja napačna. Jadralec je izgubil življenje tik pred ciljem. Njegovo jadrnico, ki jo je naplavilo na obalo, so kasneje potegnili nazaj v morje in jo privezali v bližnji marini. Prijatelji so povedali, da je bil Greg zelo izkušen jadralec. Ni jim bilo jasno, kako je prišlo do nesreče.
Foto: ABC NEWS - Amy Sheehan
V ponedeljek sta v Singapurski ožini nasedli dve ladji.
V ponedeljek v jutranjih urah je prišlo do neverjetne pomorske nezgode. V Singapurski ožini v neposredni bližini otoka Sambu (Indonezija) sta nasedli iranska ladja za prevoz kontejnerjev Shahraz in indonezijska ladja za prevoz razsutega tovora Samudra Sakti 1. Po prvih informacijah naj bi ladji nasedli po predhodnem trku oziroma zaradi izogibanja možnemu trku. Iranska ladja ima na obeh straneh trupa veliko razpoko in je videti, da se je ladja prelomila. Oblasti za zdaj ne poročajo, da bi iz ladje iztekale nevarne snovi.
Na kraj nesreče so nemudoma odplula plovila indonezijske obalne straže. Zakaj je prišlo do nesreče, bodo sporočili, ko bo zaključena preiskava. Na podlagi informacije AIS o gibanju plovil naj bi ladja Shahraz plula iz malezijskega pristanišča Klang proti Šanghaju. Ladja Samudra Sakti 1 je plula iz indonezijskega pristanišča Belawan v Bayah.
Videoposnetek lokacije nesreče
Ta konec tedna se je zgodila tragična nesreča še nedokončanega dvigala, ki bi bilo največje do sedaj zgrajeno dvigalo vgrajeno na ladjo na svetu.
Ladja Orion 1 je novogradnja, namenjena izvajanju gradenj na odprtem morju. V dolžino meri 216,5 m. Na krovu naj bi imela nameščeno največje dvigalo na svetu, ki lahko dvigne bremena težka do 5.000 ton do neverjetne višine 180 m. Ladja je v nemško pristanišče Rostock priplula novembra lani, da bi nanjo vgradili dvigalo in jo do konca meseca predali naročniku. Po informacijah naročnika bi morala ladja takoj odpluti proti Škotski, kjer bi namestila 103 sidra za izgradnjo nove vetrne elektrarne.
Čez konec tedna so izvajali obremenilne teste, ki se žal niso končali po planu. Dvigalo je klonilo in se porušilo. V nesreči se je nekaj delavcev lažje poškodovalo. Kmalu po nesreči je v javnost prišel videoposnetek nesreče.
Foto: Liebherr
V času karantene veljajo v večini sveta številne prepovedi tudi za uporabo plovil. Nekatere dejavnosti, kot je ribolov, pa so v ZDA dovoljene.
V četrtek dopoldne so štirje nadobudni ribiči splovili svoje plovilo na drči v bližini kraja St. Petersburg (Tampa, Florida) in se odpravili na ribolov. Že okrog 10.00 ure po lokalnem času se je njihovo 5 m dolgo plovilo prevrnilo iz neznanega razloga. Morski tok jih je nesel proti mostu Sunshine Skyway Bridge. K sreči jih je opazil bližnji ribič in jim priskočil na pomoč. Četverico je vzel na krov svojega plovila in počakal, da je do njih priplulo plovilo Obalne straže. Ti so štiri nesrečne ribiče odpeljali nazaj do drče, kjer so plovilo splovili. Vsi so nesrečo preživeli brez fizičnih poškodb.
Foto: obalna straža USCG Station St. Petersburg
Potniško ladjo Achille Lauro je 30. novembra 1994 zajel požar, ki ga je povzročila eksplozija motorja. Ladja je bila približno 120 nmi oddaljena od obale Somalije. V ladjo je začela vdirati voda in začela se je potapljati. Na kraj nesreče so prispele številne ladje, ki so prekrcale potnike na svoje krove in jih odpeljale v pristanišče Mombasa v Keniji. Videoposnetek je posnel eden izmed članov posadke ladje. Snemal je toliko časa, dokler se mu ni spraznila baterija v kameri.
O ladji Achille Lauro
Ladja Achille Lauro je bila zgrajena leta 1947. Gradnja je trajala kar osem let. Na prvi plovbi je nosila ime MS Willem Ruys. Leta 1965 jo je od prvega lastnika N. V. Koninklijke Rotterdamsche Lloyd kupilo podjetje Achille Lauro FU G. & C., ki jo je preimenovalo. Ladja je imela izjemno pestro zgodovino. Leta 1953 je v Rdečem morju trčila z ladjo MS Oranje. Nesreča se je zgodila, ker so v tistem času velike potniške ladje srečanja druga z drugo izvajale v neposredni bližini zaradi zabave potnikov. Med plovbo v neposredni bližini, se je ladja Achile Lauro nenadno nagnila v levo in ladji sta trčili.
Leta 1985 so jo zajeli teroristi Palestinske osvobodilne fronte. Zahtevali so osvoboditev 50 palestinskih borcev iz izraelskih zaporov. Njihove zahteve niso bile uslišane. Teroristi so se z ladje izkrcali in poleteli z egiptovskim letalom proti Tuniziji. Med letom jih je prestregel ameriški lovec in prisilil, da so pristali na Siciliji, kjer so teroriste ujeli in obsodili.
Po izbruhu požara 30. novembra 1994 je ladja gorela dva dni. 2. decembra 1994 je potonila.
Vir: Youtube (Shell X)
V ponedeljek, 6. aprila 2020, se je v južnokorejskem pristanišču Busan zgodila pomorska nesreča. Tovorna ladja je med manevrom pristajanja trčila v pristaniško dvigalo in ga zrušila.
Tovorna ladja Milano Bridge, ki je namenjena za prevoz kontejnerjev, je včeraj poskušala pristati v pristanišču Busan v Južni Koreji. Pri manevru so ji pomagali pristaniški vlačilci. A med pristajanjem je verjetno prišlo do okvare na ladji. Kot je vidno s posnetka, je ladja vplula s preveliko hitrostjo. Vlačilec, ki je bil privezan na krmo plovila, je bil popolnoma neučinkovit, ladja je nemočnega vlekla za sabo.
Med različnimi poskusi kapitana, da bi rešil situacijo, je krma ladje porušila eno pristaniško dvigalo, ki je padlo na njeno krmo, poškodovala še dve drugi dvigali in tovorno ladjo Seaspan Ganges, ki je bila v času nesreče privezana v pristanišču.
Po do sedaj dosegljivih informacijah v nesreči ni bil nihče poškodovan.
V ponedeljek, 30. marca 2020, je prišlo do nenavadne pomorske nesreče. Po navedbah Columbia Cruise Services naj bi venezuelska vojna mornarica napadla križarko RCGS Resolute, nato pa naj bi se potopila.
Nemška križarka RCGS Resolute je v mednarodnih vodah, na razdalji 13,3 nmi od otoka Tortuga, opravljala nujna vzdrževalna dela na levem motorju plovila. Desni motor je normalno deloval in so ga uporabljali za vzdrževanje pozicije med popravilom. Na krovu je bilo 32 članov posadke.
Kmalu po polnoči se jim je približala ladja venezuelske vojne mornarice in po radiu od njih zahtevala, da z njimi zaplujejo v pristanišče Puerto Morena na otoku Isla de Margarita (Venezuela). Ker je križarka plula v mednarodnih vodah, je kapitan ladje najprej želel preveriti zahtevo, glede na to, da je bilo pristanišče daleč stran od njegove načrtovane plovbe. V času, ko je kapitan govoril s svojimi nadrejenimi, je vojaška ladja proti njim izstrelila več strelov. Nato so se jim približali po desni strani in trčili v njihov premec pod kotom 135 stopinj z namenom, da bi ladjo obrnili proti venezuelskemu otoku.
Križarka je v trku utrpela le manjše poškodbe in je lahko brez težav plula naprej. Drugačna usoda pa je doletela ladjo venezuelske vojne mornarice. Ker ima križarka pod vodno gladino posebej ojačen bulb za plovbo v zaledenelih vodah, je vojaška ladja utrpela usodne poškodbe trupa in vanjo je začela vdirati voda.
Križarka je ostala v bližini nesreče še eno uro. Pripravljeni so bili pomagati vojaški ladji. Večkrat so poskušali stopiti z njimi v stik preko radijske postaje, a nikoli niso dobili odgovora. Novico o nesreči so nemudoma sporočili MRCC Curacao (Maritime Rescue Coordination Centre). V centru so jim sporočili, da naj nadaljujejo s plovbo proti pristanišču Willemstad, kjer je ladja trenutno privezana.
Ladja venezuelske vojne mornarice, Naiguata, se je kmalu po trku potopila. Venezuelska mornarica je dejanje križarke označila kot kriminalno in strahopetno dejanje, ker je zapustila kraj nesreče in ni pomagala potapljajoči se ladji. Po navedbah venezuelske mornarice naj bi njihova ladja v okolici otoka Tortuga opravljala rutinske kontrole pomorskega prometa. Med izvajanjem nalog naj bi križarka trčila vanje.
Naiguata, 80 m dolga ladja Venezuelske vojne mornarice
Lokacija nesreče
Vir: Columbia Cruise Service - www.columbia-cs.com
Luksuzna, 70 m dolga jahta Nourah of Riyad se je prevrnila v ladjedelnici Megatehnica v kraju Perma v Grčiji.
Po navedbah News247 se je nesreča zgodila v nedeljo okrog 12. ure. Jahto so nameravali dvigniti iz vode, da bi izvedli letni remont in obnovili protivegetativni premaz. Jahta se je nagnila za 45 stopinj in delno potopila. K sreči ni poškodovana nobena oseba. Poškodovani sta oprema ladjedelnice in turistična ladja Lamadin, ki je bila v neposredni bližini.
Jahto Nourah of Riyad so zgradili leta 2008 v turški ladjedelnici Yay Gemi Yapim. V dolžino meri 70 m v širino pa 11,04 m. Njena teža znaša 1531 t. Zunanjost in notranjost jahte je oblikoval Donald Starkey Design.
Jahta je v lasti princa Turki al Sauda, najmlajšega sina kralja Savdske Arabije. Vrednost jahte je okrog 80 mio USD. Na krov lahko sprejme 14 gostov, ki so nameščeni v sedmih kabinah. Za njih skrbi 18-članska posadka.
Le 65 nmi od brazilske obale se je začela potapljati tovorna ladja Stellar Banner. Na ladji je poleg železove rude še več kot 6000 t pogonskega goriva.
V torek je iz pristanišča Ponta de Madeira v brazilskem mestu Sao Luis izplula tovorna ladja Stellar Banner. Natovorjena z železovo rudo je bila namenjena v kitajski Qingdao. Okrog 21.20 ure po lokalnem času se je 65 nmi severno od brazilske obale močno nagnila. Po prvih ocenah naj bi bil poškodovan trup ladje, skozi katerega je začela vdirati voda. Predvidevajo, da je ladja trčila v neznan plavajoč predmet, ki je predrl trup ladje.
Reševanje ladje se je že začelo. Angažirano je podjetje Ardent, ki bo pripravilo načrt reševanja. Letala so večkrat preletela ladjo in ugotovila, da iz ladje že izteka olje. Za zdaj je oljni madež še majhen, a obstaja nevarnost, da iz ladje izteče 6000 t pogonskega goriva.
Ladja Stellar Banner je bila zgrajena leta 2016. Je v lasti podjetja Polaris Shipping iz Južne Koreje. Trenutno jo ima v najemu brazilsko rudarsko podjetje Vale. V času nesreče je bilo na krovu 20 članov posadke. Ker se ladja potaplja, so celotno posadko že evakuirali.
Stanje 28.2.2020 ob 9.00
Ladjo Stellar Banner so rešili pred najhujšim. V bližini lokacije, kjer se je ladja močno nagnila so našli plitvino, na katero so ladjo namerno nasedli. PO navedbah lastnika ladje Polaris Shipping je trup ladje poškodovan le v predelih, kjer se nahajajo rezervoarji balastnih vod in prazni prostori. Deli ladje, kjer je naložena železova ruda so nedotaknjeni in nepoškodovani. Strahu pred večjo ekološko katastrofo zato ni več. Trup ladje bodo pregledali potapljači in preverili kakšne so poškodbe. Na kakšen način bodo izvedli reševanje ladje in njenega tovora bo odvisno od poškodb, ki jih je ladja utrpela.
Zadnja informacija 3.3.2020
Po zadnjih informacijah so rezervoarji goriva na ladji nepoškodovani. Do izliva goriva v morje naj zaenkrat ne bi prišlo. La ladji je 3500 ton navtičnega goriva in 150 ton plinskega olja. Na lokaciji so OSRV plovila podjetja Rush, ki so lokacijo že zaščitila pred nevarnostmi. V teku so priprave za raztovarjanje ladje. Na lokacijo bo priplulo več ladij, ki bodo najprej izčrpale gorivo, nato pa še železovo rudo. Plan reševanja je že narejen. Čakajo le še odobritev s strani brazilske mornarice.