Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoPrejšnji teden se je na območju zahodnega dela Sredozemlja razvila močna nevihta, ki so jo poimenovali Gloria. Močni vetrovi, ki so pihali na območju vzhode Španije, so povzročili najvišji do sedaj izmerjen val na Mediteranu (več v članku evihta Gloria povzročila največji val na Mediteranu, visok preko 13 m).
Nevihta nikakor ni prizanesla niti otoku Mallorca. Pravo opustošenje je za seboj pustila v pristanišču Port de Pollenca. Številna plovila so se potopila, še več pa jih je naplavilo na obalo. Nekateri lastniki so imeli srečo in so njihova plovila nasedla na peščeni obali, drugim so se razbila na skalnati obali.
Otočanka Karen Dempster je 22. januarja 2020 na svojem twitter profilu objavila videoposnetek, ki prikazuje posledice nevihte in začetek reševanja plovil in odstranjevanja posledic te močne nevihte. Zraven je še dodala: »Čiščenje se začenja. Na otoku vlada izjemna zaskrbljenost. Vsi smo žalostni. Nihče z otoka se ne spomni, da bi se kdaj zgodilo kaj takega. Pogovarjamo se o podnebnih spremembah, kar nas zelo skrbi.
Po navedbah lokalnih medijev je v nesreči devet ljudi izgubilo življenje, štiri pa še pogrešajo.
Preberite tudi:
Tovorna ladja Sunda je rešila štiri jadralce, ki so zaradi okvare plovila nemočno blodili po Atlantiku.
Kapitan Ivan Veršič in njegova posadka so prejeli klic na pomoč. Nemudoma so spremenili smer plovbe in zapluli proti lokaciji jadrnice s štiričlansko posadko na krovu. Preko VHF-postaje so stopili v kontakt z njimi in izvedeli, da so vsi v dobrem zdravstvenem stanju, a močno utrujeni. Ko je tovorna ladja priplula v bližino jadrnice, so se dogovorili, da reševanje prestavijo na jutro naslednjega dne, ko se bodo vremenske razmere izboljšale. Ladja je ves čas vzdrževala pozicijo, da je ostala v neposredni bližini jadrnice.
Reševanje se je začelo naslednji dan zjutraj. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo zelo težko poravnati ladjo in jadrnico. Šele ob 15. uri jim je uspelo do jadrnice potegniti reševalno lestev. Na krov ladje se je povzpela štiričlanska jadralska ekipa in pes. Ladja je nadaljevala svojo plovbo proti Braziliji, jadrnico pa so pustili sredi Atlantika. Nesrečne jadralce so po pristanku v pristanišču Macapa izkrcali z ladje.
Po navedbah ladijske družbe Seastar so jadralci jadrnico zapustili zaradi okvare motorja.
Vir: www.maritime-executive.com, Foto: Seastar Shipmanagement / Facebook
Pomorsko tragedijo je doživel še en slovenski jadralec Walter Teršek. Njegova jadrnica se je potopila med plovbo po Atlantiku.
Walter Teršek je s svojo jadrnico Lady Ivano plul s Kanarskih otokov proti Zelenortskim otokom. V zelo slabem vremenu, močnem vetru in visokih valovih se mu je odlomilo krmilo. Do okvare je prišlo, kljub temu da je uporabljal viharno sidro. Njegova nesreča se je zgodila že pred mesecem dni. Do sedaj o nesreči še ni govoril. Potreboval je okrevanje, tako fizično kot psihično.
Z njim je po telefonu govoril jadralski kolega Jasmin Čauševič, ki je v svojem blogu zapisal:
»Potopila se je še ena slovenska jadrnica Lady Ivana, barka mladega slovenskega skipperja Walterja Terška. Danes sva se pogovarjala po telefonu in saj ne vem, kdo od naju ni mogel dojeti, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. Oba polna čustev, oba polna še tistih svežih zadev, čeprav se je vse skupaj dogajalo pred več kot mesecem dni in Walter se je odločil, da šele danes spregovori o tem. Med jadranjem s Kanarskih otokov proti Kapverdskim otokom, se mu je nekje na sredi poti odlomilo krmilo. Ker je imel v tem slabem vremenu za sabo tudi vodno oz. viharno sidro, se je jadrnica nagnila in zajela vodo, na koncu pa se je tudi počasi potopila. Kot sam pravi, »rešil je svojo neumno rit« s kopanjem v mrzlem Atlantiku in na srečo je ravno takrat priplula mimo velika ladja, ki ga je rešila iz te, za vsakega kapitana težke situacije. Lady Ivana je odšla na dno, Walter pa nazaj na Kanarske otoke. Danes mi je po telefonu zatrdil, da ne bo odnehal, ko kupi naslednjo barko, gre po začrtanem cilju in si želi sanjati svoje sanje. Srečno Walter!«
Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.
Tunizijska ladja Ulysse je oktobra leta 2018 v bližini francoskega otoka Korzika trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so začeli preiskavo, v kateri so sodelovali ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.
Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7. oktobra 2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.
Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.
Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka redni pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa je moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.
Foto: Prémar Méditerranée, Youtube
V sredo je zagorelo na luksuzni 120 čevljev (36,5 m) dolgi jahti slavnega latino pevca Marca Anthonyja.
Jahta je bila privezana v marini v Miamiu. Iz še nepojasnjenih razlogov je na jahti izbruhnil požar, ki se je hitro širil po plovilu. Na krovu je bila posadka jahte, ki pa se ji je uspelo pravočasno izkrcati. Na kraj nesreče je prispelo 45 gasilcev, ki so se z ognjem borili več kot dve uri, nato pa se je jahta prevrnila na bok in se delno potopila.
V nesreči ni bilo poškodovano nobeno drugo plovilo.
Jahta slavnega pevca naj bi bila po ocenah vredna okrog 7 mio EUR.
Prejšnji teden je petčlanska posadka z otoka Ilha Grande odplula na jadranje v južni Atlantik. Preverili so vremensko napoved, ki je v prihodnjih dneh predvidevala mirno morje z zmernimi vetrovi.
V večernih urah je bila posadka v podpalubju. Brali so knjige, delali na računalniku in se kratkočasili. Naenkrat je nad njih prihrumel Pampero, hladen zrak, ki običajno prihrumi iz smeri zahoda, jugozahoda ali juga. Pihati je začel s hitrostjo 170 km na uro in valovi so hitro dosegli višino 6 m. Začelo je močno deževati in strele so udarjale vsakih nekaj sekund. Veter je pihal tako močno, kot bi hotel raztrgati jadrnico.
Člana posadke Michael in Francois sta bila za krmilom. Naredila sta vse, da bi se jadrnica obdržala nad vodno gladino. Nekaj minut pred polnočjo sta prišla v podpalubje. Kljub temu da sta bila izmučena in premočena, sta dvignila palce. Menila sta, da bo tako slabega vremena sedaj konec. A žal ni bilo tako. V podpalubju je odjeknil čuden zvok. Oba jadralca sta pogledala ven in opazila, da jim bo veter odtrgal dva solarna panela. Hotela sta ju rešiti, a sta bila prepozna.
Le dve sekundi kasneje je močan sunek vetra trčil v jadrnico. Dobesedno odtrgal je jambor iz podnožja, polomil vrata kabine in treščil v prednjo kabino. Jadralki Tana in Koenie sta v paniki zapustili kabino, preden bi ju deli jambora poškodovali. Luči so utripale kot na potapljajočem se Titaniku. Na plovilu je zavladala panika. Sprožil se je EPIRB, pograbili so reševalne jopiče in vrečo z nujnimi potrebščinami v primeru najhujšega. Vsi so si želeli, da bi se zdanilo, da bi nevihta prenehala in bodo lahko ugotovili, kako poškodovana je jadrnica. A narava se ni dala. Veter se ni polegel še naslednje štiri ure.
Ko so ob svitu stopili na krov, so zagledali pravo opustošenje. Najprej so morali zavarovati plovilo. Sneli so bum, pritrdili jambor k plovilu in porezali pripone. Poskusili so prižgati motor. In k sreči je ta nemudoma vžgal.
Ko so ga prižgali, so bili približno 250 nmi od obale. Želeli so si, da bi deloval in jih pripeljal nazaj na obalo. Da ne bi več deževalo, saj je bil krov jadrnice močno poškodovan in voda bi z lahkoto prišla v trup.
Ko so začeli pluti proti obali, je šok nekoliko popustil. Začeli so bruhati. Kmalu so se zavedali, kaj se je zgodilo. Porajali so se dvomi o tem, ali se bodo rešili, ali se bodo vrnili na obalo. Bo motor deloval ali ne. Nihče izmed njih ni verjel, da jim bo uspelo.
Po skoraj treh dneh plovbe so se bližali obali. Zagledali so že svoj domači zaliv na otoku Ilhe Grande. V tistem trenutku je odpovedal motor. Kljub temu so bili srečni, da so pripluli tako daleč. Bili so v varnem zavetju zaliva.
Bili so izčrpani in poškodovani, kot jadrnica. Ko so prišli na kopno, so poljubili tla in to ne le metaforično.
Vir: FB Nikki Gee
Slovenski jadralec Jasmin Čauševič, ki trenutno pluje po otočju Fidži, nam je poslal veselo novico, da so posadko ene izmed jadrnic, ki je plula po istem predelu Tihega oceana kot on, uspešno rešili pred tragedijo.
Nemška jadrnica Ballu je klic v sili oddala v četrtek 24. oktobra 2019. Med plovbo približno 180 nmi jugozahodno od otoka Suva se jim je zlomil jambor. Zlomljeni del jambora je padel v morje. Pripone in del glavnega jadra so se zapletle v propeler. Manevriranje s plovilom v tako slabem vremenu ni bilo več mogoče.
Na lokacijo je odplulo reševalno plovilo mornarice otočja Fidži. Morje je bilo močno razburkano in pihali so močni vetrovi. Ob 14. uri po lokalnem času jim je uspelo pripluti na lokacijo nesreče. Vse člane posadke so prekrcali na reševalno plovilo in odpluli proti otoku Suva. Kljub slabim vremenskim razmeram so reševalno akcijo zaključili uspešno.
V poškodovano jadrnico je začela vdirati voda. Kmalu po uspešnem prekrcanju posadke se je potopila na dno Tihega oceana.
Plovbo po otočju Fidži lahko spremljate redno na eNavtiki v potopisih: Z jadri in vetrom po oceanih – Vuda marina, otok Viti Levu, Fidži
Huda pomorska nesreča se je zgodila približno 20 nmi od rta Brett na severnem otoku Nove Zelandije. Jadrnica dolga 15 m se je potopila. Ena oseba je izgubila življenje, drugo so rešili, a je v kritičnem stanju.
Pomorska nesreča se je zgodila v ponedeljek okoli poldneva. Na severu Nove Zelandije so pihali močni vetrovi s hitrostjo okrog 50 vozlov in sunki vse do 60 vozlov. Vetrovi so prihajali z vzhoda, zato je bilo pričakovati, da je na odprtem morju stanje še slabše. Valovi so segali 4 m visoko, najvišji pa naj bi dosegli neverjetnih 9 m.
Jadrnica Bavaria 47 z imenom Essence se je vračala z otočja Fidži na Novo Zelandijo, kjer jo je po zaključeni plovbi lastnik nameraval prodati. Približno 20 nmi pred obalo so zapluli v območje slabega vremena. Jadrnica se je začela potapljati. Štirje člani posadke so aktivirali reševalni splav, a so jim ga močni vetrovi odnesli. Eden izmed članov posadke, Bruce Goodwin, je imel pri sebi EPIRB, ki ga je aktiviral, preden je moral zapustiti plovilo. Signal njegovega EPIRB-a je zaznal reševalni center in na lokacijo poslal letalo P3 Orion in dva helikopterja. Ko so 1 uro in 40 min kasneje prileteli na lokacijo, so odvrgli reševalni splav. Dvema članoma posadke se je uspelo vkrcati na splav, dva pa sta ostala v morju.
Po zadnjih informacijah naj bi eden izmed članov posadke v nesreči umrl, eden je v kritičnem stanju, dva pa sta zunaj življenjske nevarnosti. Preminuli jadralec je ugleden član novozelandskega jadralnega kluba in izkušen jadralec.
Video reševalne akcije:
Iskalna akcija za štirinajstimi člani posadke še poteka. Po zadnjih novicah celo obstaja upanje, da so še živi in obstaja možnost, da jih rešijo.
Vlačilec Bourbon Rhode, ki izvaja operacije na odprtem morju, je bil na plovbi preko Atlantika. Ko je bil približno 1200 nmi oddaljen od otoka Martinique v Karibih, ga je zajel orkan Lorenzo. Središče orkana četrte stopnje je bilo od ladje oddaljeno vsega 60 nmi. V nevihti je v krmni del plovila začela vdirati voda. Oddali so klic na pomoč. Lastnik flote je proti lokaciji nemudoma preusmeril svojo tovorno ladjo SSI Excellent. V času nesreče je bila od vlačilca oddaljena približno 200 nmi. V reševalno akcijo se je vključilo tudi letalo NOAA za spremljanje orkanov.
Po poročilih centra za spremljanje orkanov, naj bi v območju orkana pihali vetrovi s hitrostjo okoli 120 vozlov, na razdalji 60 km od centra pa vse do 200 vozlov.
V nedeljo je letalo Falcon 50 francoske mornarice opazilo reševalno plovilo, za katerega so sumili, da pripada ladji Bourbon Rhode. Na lokacijo se je nemudoma odpravila najbližja ladja in v reševalnem splavu našla tri člane posadke. Enajst je še vedno pogrešanih. Lastnik ladje je podal izjavo, da je njihov vlačilec potonil. Številne trgovske ladje v bližini so že spremenile smer plovbe in bodo pomagale pri reševanju preostalih članov.
V nadaljevanju reševalne akcije so našli tri trupla. Kljub temu da je od nesreče minilo že več kot teden dni, reševalna akcija še poteka. Danes se je pokazal nov žarek upanja. Člani posadke na ladji ALP Striker, ki sodeluje v reševalni akciji, naj bi opazili več signalnih raket. Predvidevajo, da so jih uporabili preostali člani posadke potopljenega vlačilca. Proti lokaciji so nemudoma odplula tri plovila. Vzletelo je tudi letalo, ki bo območje pregledalo iz zraka.
Spodbudnih rezultatov še ni. Reševalna akcija pa se nadaljuje.
Vir: Bourbon
Huda pomorska nesreča se je zgodila ponoči s sobote na nedeljo. Ladjo, ki je na krovu prevažala 4000 vozil, je zajel požar. Začela se je močno nagibati, nato pa se je prevrnila na bok. V času nesreče je bilo na krovu 24 oseb.
Nesreča ladje Golden Ray, ki je namenjena prevozu vozil, se je zgodila ponoči v kanalu, ki vodi proti pristanišču Brunswick v zvezni državi Georgia v ZDA. Na kraj nesreče je takoj priletel helikopter Obalne straže. S krova so rešili 20 oseb, štiri pa so razglasili za pogrešane.
Danes popoldne je uspelo reševalcem vzpostaviti stik s pogrešanim delom posadke, ni jim pa jih še uspelo rešiti.
Ladja Golden Ray lahko na svojem krovu prepelje 6933 avtomobilov. Tokrat je bilo naloženo okrog 4000 vozil korejskih znamk Kia in Hyundai. Pluje pod zastavo Marshallovih otokov.
Foto: Georgia Department of Natural Resources
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.