Z ladje ONE Apus je med plovbo v nevihti padlo skoraj 2000 kontejnerjev. Nevarnost za plovbo v tem območju je velika.

Tovorna ladja za prevoz kontejnerjev ONE Apus je zadnji dan meseca novembra plula skozi nevihto. Ocenjujejo, da je z ladje v Tihi ocean padlo približno četrtina kontejnerjev. Številni, ki so ostali na krovu, pa so poškodovani, tako da ladjar predvideva, da so skupno izgubili 35 odstotkov tovora.

Ladja ONE Apus lahko na krov naloži do 14.000 TEU kontejnerjev. V času nesreče je bila njena kapaciteta zasedena 91-odstotno oziroma tovorila je 12.740 TEU.

Ladja je spremenila smer plovbe in pluje proti Japonski. Poiskali bodo primerno pristanišče, kjer bodo lahko namestili nestabilne kontejnerje na krovu in ocenili škodo, ki jo je povzročila ponedeljkova nevihta.

V indonezijskem pristanišču Tanjung Perak je prišlo do pomorske nesreče. Prevrnila in delno potopila se je tovorna ladja za prevoz kontejnerjev MV Mentari Crystal.

Razlog za nesrečo še ni znan. Pristaniške oblasti so sporočile, da v nesreči nihče ni bil poškodovan.

Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.

V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.

Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.

Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.

Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.

Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.

Problem sidranja na otoku Susak

V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.

Nasveti za varno sidranje: Sidranje

Vreme

Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.

Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.

Sidrišče Bok

Luka Susak

Foto: posnetek zaslona Youtube

Na italijanskem otoku Ponza je prišlo do neverjetne nesreče. Neposredno pred bencinsko črpalko je prišlo do eksplozije na gliserju.

Posadka se je z gliserjem pripeljala do bencinske črpalke v pristanišču Ponza na istoimenskem otoku v Tiremskem morju. Med manevrom pristajanja je prišlo do nenadne eksplozije v motornem prostoru. Žensko, ki je stala na krmni ploščadi je vrglo v morje.

Kljub temu, da je bila nesreča izjemno nevarna, nihče od udeležencev ni utrpel večjih telesnih poškodb. Nekaj škode je nastalo le na gliserju. K sreči je do eksplozije prišlo pred pričetkom natakanja goriva.

Slika: Posnetek zaslona

Včeraj smo pisali o neverjetnem pojavu, kar petih tropskih ciklonih, ki divjajo preko Atlantika. Eden izmed njih, imenovan Sally, je včeraj dosegel obalo zvezne države Alabama in za seboj pustil pravo opustošenje. Plovila v marinah je zmetalo na obalo, številna so popolnoma uničena ali potopljena, ulice so poplavljene, več kot 550 tisoč ljudi je ostalo brez elektrike.

Ameriški mediji so zapisali, da je orkan druge stopnje Sally zgodovinska katastrofa za severozahodno Florido in južno Alabamo. Po dosedanjih informacijah je ena oseba izgubila življenje, več sto pa jih je potrebovalo reševanje. V samo štirih urah, ki jih je nevihta potrebovala, da je prečkala obalne dele, je padlo več dežja, kot ga običajno v štirih mesecih.

V začetku meseca avgusta so štirje jadralci na krovu manjše jadrnice doživeli hujšo nesrečo. Med jadranjem v močnem vetru in visokih valovih so končali med piloti pomola Redondo Beach v Kaliforniji.

K sreči so nesrečo vsi preživeli le z manjšimi telesnimi poškodbami. Ker so bili blizu obale, jim je uspelo samim priplavati na obalo in se rešiti. Manj sreče pa je imela njihova jadrnica. V le nekaj minutah po nesreči so jo valovi v kosih vrgli na obalo.

V sredo se je zgodila tragična pomorska nesreča. Ladja je potonila in s seboj potegnila vse člane posadke, razen enega, in 6000 krav.

V sredo, 2. septembra, se je zgodila tragična pomorska nesreča. Pri japonskem otoku Amami Oshima je potonila ladja za prevoz živine. Japonska obalna straža, ki je prihitela na kraj nesreče, je rešila le enega mornarja.

Ladja za prevoz živine je izplula z Nove Zelandije. Na krovu je bilo skoraj 6.000 glav živine. V sredo, kmalu po polnoči, je ladja sprožila klic v sili. Po zvočnikih so posadko obvestili, naj si namesti reševalne jopiče. Edvardo Sareno si je oblekel reševalni jopič in skočil v morje. Le nekaj trenutkov za tem se je ladja prevrnila in potonila. Japonska obalna straža je na lokacijo nemudoma poslala tri letala in štiri plovila. Kljub takojšnji reakciji so do sedaj edinega preživelega člana posadke, 45-letnega Edvarda Sarena, rešili šele po 24 urah plavanja v Vzhodnem Kitajskem morju. Žal so našli le njega.

Čeprav je na območju nesreče divjal tajfun z vetrovi, ki so presegali hitrost 150 km/h, je reševalna akcija potekala tudi v četrtek. Za zdaj brez uspeha. Rešili so le enega člana posadke. Tajfun se trenutno pomika proti Korejskemu polotoku. Kljub boljšim razmeram za reševanje obstaja zelo majhna verjetnost, da je nesrečo preživel še kateri drug član posadke.

Foto: Japonska obalna straža

Hrvaška vlada je v letošnjem letu pridobila šest dronov za nadzor pomorskega prometa v teritorialnih vodah. Po pol leta uporabe je strmoglavil prvi dron.

V petek, 28. avgusta, je v jutranjih urah iz zračne luke na otoku Brač poletel dron za nadzor pomorskega prometa. Kmalu po vzletu se je dron zrušil in k sreči padel na neposeljen in nedostopen del otoka Brač. Razlog za nesrečo ni znan. Po informacijah organov za varnost zračnega prometa nobena oseba ni bila poškodovana v tej nesreči.

Brezpilotni letalnik – dron tipa Schiebel S-100 je težak 110 kg, preleti lahko 180 km in doseže največjo hitrost letenja več kot 220 km/h. Pri hitrosti 100 km/h je lahko v zraku vse do 6 ur. Cena posameznega drona znaša okrog 1,5 mio EUR. Dron naj bi v petek poletel na redne aktivnosti, ki jih izvajajo za kontrolo varnosti plovbe in zaščite morja.

Droni padajo z neba

Da, droni padajo z neba. Tehnologija še ni dosegla stopnje, pri kateri bi lahko rekli, da je letenje z droni 100-odstotno zanesljivo. Verjetno tudi nikoli ne bo. Drone za snemanje uporabljamo tudi pri eNavtiki. V petih letih smo opravili že več kot 400 letov. Trenutno uporabljamo že četrti dron. Tehnologija je v petih letih močno napredovala. Droni so vedno bolj zanesljivi, a še vedno prihaja do napak. S prvim dronom smo bili enkrat primorani prisilno pristati zaradi okvare na krmilnikih, drugi je končal v morju zaradi napake na bateriji. Letos smo opravili že več kot 80 letov. Seveda ne brez zapletov. Med snemanji v avgustu smo imeli težave z IMU in vizualnimi senzorji. Potrebne so bile razne kalibracije, posodobitve, nastavitve …, a k sreči smo ob daljinski pomoči podjetja oneDrone iz Ljubljane lahko opravili načrtovano delo.

Povsod v Evropi obstaja zakonodaja za letenje z droni. Če ga imate, se zavedajte, da so predpisi namenjeni varnosti. Upoštevajte jih in letite v skladu z njimi. Preden poletite, se v posamezni državi registrirajte, sklenite zavarovanje in posamezen let prijavite, če to zahteva zakonodaja. Če bo prišlo do nesreče, se lahko stvari močno zakomplicirajo. Pri eNavtiki smo registrirani operater brezpilotnih letalnikov na območju Hrvaške, Malte in Črne gore. Vse lete, ki jih opravimo, predhodno prijavimo in pridobimo dovoljenje.

V nedeljo je prišlo do nespametne pomorske nesreče. Vodnik vodnega skuterja je iz neznanega razloga trčil v gliser z visoko hitrostjo in se huje poškodoval. Utrpel je hujše poškodbe noge, iz katere je močno krvavel.

Nesreča se je zgodila v nedeljo v jutranjih urah. Že ob 8.44 so v klicni center prejeli nujni klic o pomorski nezgodi, ki se je zgodila v bližini zaliva Vrulja na otoku Kornat. Očividec, ki je poklical v center, se je sam angažiral in začel reševati poškodovanega vodnika vodnega skuterja. S svojim plovilom je odplul do ponesrečenca, ga vkrcal na svoje plovilo in ga odpeljal do zaliva Opat na otoku Kornat. Iz Tribunja je proti otoku nemudoma izplulo službeno plovilo ter ponesrečenca prevzelo že ob 9.55. Odpeljali so ga v Tribunj, kjer ga je prevzela ekipa nujne medicinske pomoči.