Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoV francoskem pristanišču Marseille se je zgodila nenavadna pomorska nesreča.
Tovorna ladja – tanker Cap Pinede je plula proti luki. Zaradi še ne pojasnjenega razloga je z visoko hitrostjo trčila v valobran. Ladja v dolžino meri slabih 100 m. Zgrajena je bila leta 2009. Z njo upravlja podjetje Maritima. Po njihovih informacijah naj bi se ladja vračala v Marseille po opravljeni kratki plovbi v Fos Sur Mer. Zaradi trka v valobran se je poškodoval premec ladje. V nesreči nihče ni bil poškodovan in ni prišlo do onesnaženja morja.
V soboto ponoči se je štiričlanska družina s svojo jadrnico znašla v nevihti. Zaradi odpovedi motorja jih je veter nosil proti skalam otoka Brač. Potrebno je bilo reševanje.
Nekaj pred 2.00 uro zjutraj so v centru za usklajevanje iskanja in reševanja na morju prejeli nujen klic z jadrnice, ki je sredi noči ostala brez pogona. Močni vetrovi, ki so pihali zaradi nevihte na območju Splita, so nemočno jadrnico nosili proti skalnati obali otoka Brač.
Osem metrov dolga jadrnica z imenom Yara je imela na krovu štiričlansko avstrijsko posadko. Mlada družina z dvema otrokoma je ostala brez pogona. Močni sunki burje so jadrnico nosili proti zalivu Konopljikova. Na lokacijo je nemudoma izplulo plovilo Pojišan Luške kapitanije Split. Jadrnico so našli ob 3.58 uri le še 0,45 nmi pred obalo otoka. Jadrnico so privezali za reševalno plovilo in jo odvlekli v luko Postira, kjer so jo privezali ob 5.05 uri zjutraj.
V nesreči se ni poškodoval noben član posadke. Brez poškodb, le z okvarjenim motorjem, je nesrečo prestala tudi jadrnica.
V nedeljo je prišlo to trka dveh tovornih ladij med plovbo po kanalu Welland.
Kanal Welland je 43 km dolg kanal, ki povezuje jezeri Ontario in Erie v Kanadi. V ponedeljek se je zgodila hujša pomorska nesreča, ko je prišlo do trka dveh tovornih ladij, ki sta pluli v nasprotnih smereh. Po dosedanjih informacijah sta bila kapitana obeh ladij v kontaktu že pred trkom. Kaj je povzročilo, da se jima ni ni uspelo izogniti nesreči, še ni znano. Videoposnetek trka je posnel mimoidoči.
V soboto se je v bližini Budve v Črni gori zgodila tragična pomorska nesreča. Gliser je z veliko hitrostjo trčil v barko, na kateri sta bile dve osebi. Ena oseba je izgubila življenje.
Po navedbah srbskega časnika Srbija danas je M. S., sedemnajstletni sin srbskega poslovneža upravljal gliser v bližini Budve. Poleg njega je bilo na krovu še sedem oseb. Z 12 m dolgim gliserjem so pluli s hitrostjo okrog 23 vozlov od otoka Sveti Nikola proti Jazu. Med plovbo so trčili v trikrat manjše plovilo, na katerem sta bila 31-letna črnogorska policistka in njen 36-letni zaročenec. V nesreči je policistka utrpela tako hude poškodbe, da je izgubila življenje. Njen zaročenec je nesrečo preživel. Skiper gliserja in vseh sedem članov njegove posadke, ki so bili v času nesreče na krmi plovila, v nesreči niso utrpeli nobenih poškodb.
Kljub dejstvu, da je M. S. še mladoleten, ima veljavno dovoljenje za upravljanje plovila dolgega do 12 m. Po črnogorski zakonodaji ga lahko oseba dobi z dopolnjenim 16. letom starosti. Trenutno še ni jasno, ali dovoljenje zadostuje za upravljanje tako velikega plovila, ki je v lasti njegovega očeta. Mladoletnik je trenutno v priporu. Pred preiskovalnim sodnikom se je zagovarjal, da plovila pred seboj ni videl.
Anglež brez pravih navtičnih izkušenj se je odločil, da bo sam obplul svet. Žal se je njegovo jadranje končalo že na drugi strani Atlantika.
Mark Brennan, 42-letni angleški čistilec oken, se je odločil, da bo sam objadral svet. Odplul je iz Anglije in uspešno prečkal Atlantik. Nekaj časa se je zadrževal na Karibskih otokih, kjer je srečal nekaj angleških prijateljev. Nazadnje so ga videli na otoku Grenada. Ker z nikomer od prijateljev in navtičnih znancev ni več vzpostavil stikov, se je kolega iz Manchestra odločil, da svojo skrb posreduje (IBWN) mednarodni organizaciji, ki skrbi za plovila, ki plujejo po odprtih morjih. Organizirala se je iskalna akcija. Reševalne ekipe so kmalu zasledile plovilo, ki je nekontrolirano blodilo po Karibih. Ameriška obalna straža je kontaktirala obalno stražo Jamajke in jim sporočila, da so 70 nmi od severne obale Jamajke opazili neznano plovilo.
Na javljeno lokacijo je odplulo plovilo jamajške obalne straže. Plovilo so privezali in odvlekli v pristanišče Antonio. Na krovu so našli truplo neznane osebe. Preiskava še ni zaključena, a predvidevajo, da gre za 42-letnega angleškega čistilca oken.
Foto: Dutch Caribbean Coast Guard
V soboto se je zgodila težja pomorska nesreča. Lastnik gliserja je z dvema sinovoma poletel na skale otoka Veli Dužac in se pri tem težko telesno poškodoval.
Pomorska nesreča se je zgodila v soboto okrog 15.00 ure. Hrvaški državljan A.R. je s svojima mladoletnima sinovoma plul skozi Pašmanski kanal. Zaradi neprevidnosti so z veliko hitrostjo trčili v otok Veli Dužac, ki leži približno 1,5 nmi zahodno od mesta Biograd. Lastnik plovila se je v nesreči težko poškodoval, njegova sinova pa sta utrpela le manjše telesne poškodbe. Lastniku je ob 15:35 uri uspelo poklicati na pomoč. Na kraj nesreče je takoj odplulo plovilo Luške kapitanije Zadar. Ker je lastnik plovila povedal, da je težje poškodovan, so na plovilo kapitanije vkrcali tudi ekipo nujne medicinske pomoči. Na lokacijo so prispeli že ob 16. 18 uri. Ker je gliser dobesedno poletel na skalnato obalo otoka je bila evakuacija ponesrečenca izjemno zahtevna. Plovilo luške kapitanije se ni uspelo približati nasedli barki. Evakuacijo so izvedli s pomožnim plovilom, ki so si ga sposodili z jahte, ki je sidrala v bližini.
Ponesrečenega navtika so odpeljali v Biograd nato pa v Zadarsko bolnišnico. Oba lažje poškodovana sinova so prepeljali v kraj Dobropoljana na otoku Pašman, kjer ju je pričakala družina.
Včeraj se je na slovenski obali zgodila huda pomorska nesreča. Italijanska jahta je zapeljala preko slovenskega gliserja, ki je pred Bernardinom lovil ribe.
Slovenski navtik in strasten ribič je pred Bernardinom lovil ribe na svojem gliserju. K sreči je bil pozoren in opazil, da proti njemu glisira jahta. Takoj je poskušal vzpostaviti vizualni stik z jahto, a ni naletel na odziv. V zadnjem trenutku je skočil v morje. Ni imel niti časa, da bi iz rok izpustil ribiško palico. A rešil si je življenje. Italijanska jahta, ki je glisirala, je trčila v krmo njegovega gliserja in preplula celotno plovilo. Obe plovili sta v nesreči močno poškodovani. Italijanska jahta je utrpela poškodbe pod vodno gladino. Vanjo je začela vdirati voda. Ko so pripluli v marino Portorož, so jo morali nemudoma dvigniti iz morja.
Tudi plovilo Slovenca so odvlekli v marino. Plovilo pod vodno gladino ni utrpelo poškodb, nadgradnja in motor pa sta v celoti uničena.
Po prejetih informacijah naj bi italijanska jahta plula s pomočjo avtopilota. Krmar oziroma lastnik med plovbo očitno nista bila pozorna, kje plujeta. Ne pozabimo: Glisiranje na oddaljenosti do 250 m od obale je prepovedano!
Slika zgoraj: ostanki gliserja; slika spodaj: italijanska jahta na kopnem zaradi poškodb pod vodno gladino
Foto: bralec eNavtike
Prejšnji teden se je v Panamskem prekopu zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja je podrla železniški most. Upravitelji Panamskega prekopa so sporočili, da nesreča ne vpliva na nemoteno plovbo skozi prekop.
Pomorska nesreča se je pripetila pri kraju Gamboa. Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala razsuti tovor, je trčila v železniški most, ki povezuje pacifiško obalo z atlantsko obalo. Ladja Bluebill, ki pluje pod ciprsko zastavo, je imela na krovu tehnično okvaro. Krmilo ladje se je zataknilo in ladja je zavijala desno. S hitrostjo okrog 7 vozlov je trčila v železniški most in ga podrla. Železniška povezava je do nadaljnjega prekinjena.
Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala pet superjaht, se je skoraj potopila v Španiji.
V ponedeljek je v pristanišču Palma de Mallorca prišlo do neverjetne navtične nesreče. Posebna tovorna ladja Super Servant 4, ki služi za prevoz specialnih tovorov, je bila privezana v pristanišču. Po navedbah luške uprave Balearskih otokov naj bi na krovu ladje prišlo do okvare na enem izmed električnih sistemov. Ladja se je začela močno nagibati na desno stran in se skoraj prevrnila. Delavci v luki so hitro ukrepali in sestavili plan, da preprečijo potopitev ladje in njenega tovora. Potapljajočo se ladjo so na obalo privezali z muringi, z vlačilci pa so jo stabilizirali, da se ne bi nagnila tako močno, da bi se prevrnila in potopila. V vmesnem času je tehničnim ekipam uspelo popraviti električne sisteme in omogočiti delovanje kalužnih črpalk. V nesreči se ni poškodoval nihče in ni prišlo do poškodb članov posadke in ne reševalcev. Ali se je poškodovala ladja oziroma megajahte na krovu, v tem trenutku še ni znano.
Ameriški jadralec Greg James je padel s svoje jadrnice in utonil. Njegovo nesrečo so spremljali njegovi prijatelji preko mobilne aplikacije.
Po poročanju avstralskega časnika ABC News se je tragična nesreča jadralca zgodila v torek v bližini znane plaže Mooloolaba v Avstraliji.
Ameriški jadralec Greg James je bil star 57 let. S svojo 10 m dolgo jadrnico se je podal s Havajev proti Maršalovim otokom, nato pa plovbo nadaljeval do Avstralije. V bližini kraja Maroochydore je padel s svoje jadrnice, ki jo je kasneje naplavilo na obalo Sunshine. Policija, Obalna straža in obalni reševalci iz vode so nemudoma začeli reševalno akcijo. Našli so ga na odprtem morju, približno kilometer stran od obale. Žal je izgubil življenje.
Njegova ameriška prijatelja sta bila ves čas njegovega jadranja v kontaktu. Stalno sta spremljala plovbo njegove jadrnice preko mobilne aplikacije. Ko se je začela nevarno približevati obali, sta posumila, da je nekaj narobe. Najprej sta pomislila, da je imel jadralec svoj GPS-oddajnik v žepu in z njim odšel na kopno. Vedela sta tudi, da Greg še ni pridobil dovoljenja za pristanek v Avstraliji zaradi koronavirusa. Posumila sta tudi, da ga je policija aretirala in dala v karanteno.
Žal so bila njuna predvidevanja napačna. Jadralec je izgubil življenje tik pred ciljem. Njegovo jadrnico, ki jo je naplavilo na obalo, so kasneje potegnili nazaj v morje in jo privezali v bližnji marini. Prijatelji so povedali, da je bil Greg zelo izkušen jadralec. Ni jim bilo jasno, kako je prišlo do nesreče.
Foto: ABC NEWS - Amy Sheehan
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.