Istranka je bila zgrajena leta 1896 v Trstu in velja za še zadnjo obstoječo ladjo avstro-ogrske mornarice. Dolga je 41,4 m, poganjal pa jo je parni stroj s 419 konjskimi močni, s katerim je dosegala hitrost skoraj 11 vozlov. Imela je dva jambora in 4 jadra ter 22 članov posadke. Leta 1899 je Istranko, ki je bila sprva poimenovana Ossero (Osor), kupila avstro-ogrska mornarica in jo preimenovala v S. M. Jaht Dalmat. Od leta 1910 jo je uporabljal predvsem prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z njo je odpotoval tudi na svoje zadnje potovanje v Sarajevo, kjer je bil v atentatu ubit. Julija 1914 ga je namreč ladja Dalmat odpeljala do Metkovića, od koder je z vlakom odpotoval v Sarajevo, ladja pa ga je čakala. Nanjo so ob vrnitvi vkrcali posmrtne ostanke Franca Ferdinanda in njegove žene.
To pa ni edini pomemben dogodek v zgodovini Istranke. Pred začetkom prve svetovne vojne sta se na njej, zasidrani pred dvorcem Miramar, sestala prestolonaslednik Franc Ferdinand in nemški cesar Vilijem ter se dogovarjala o potezah v prvi svetovni vojni, ki je bila takrat že neizbežno pred vrati.
Na Istranki je bila prvič na Jadranu uporabljena brezžična radiotelegrafija, od 1954 do 1958 pa je služila kot zapovedno plovilo Jugoslovanske vojne mornarice.
Leta 1970 je bila urejena v plavajočo restavracijo v Splitu, podjetje, ki jo je upravljalo, pa je v 90. letih propadalo, s tem pa se je začelo tudi propadanje Istranke. Nato je bila prodana italijanskim lastnikom, ki so njeni lastniki še danes, vendar za ladjo ne skrbijo. Po prvem potopu leta 2007 je bila leta 2014 dvignjena z dna, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev in nerešenega statusa niso obnovili, zato se je ponovno potopila. Julija 2020 so jo ponovno dvignili z dna, vendar je trup ladje že tako obdelal zob časa, da se je pred nekaj dnevi ponovno, tretjič, potopila. Hrvaška je v preteklosti sicer ladjo razglasila za kulturno dediščino, prav tako si Pomorski muzej v Splitu prizadeva najti rešitev, vendar predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ter zapletenih birokratskih postopkov in dejstva, da je še vedno v italijanski lasti, ladja z impresivno zgodovino propada še naprej.
Besedilo: Nataša Kolega; foto: morski.hr, http://www.croinfo.net
