Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine

V četrtek 27.3.2025 ob 20.00 uri bo potekalo peto predavanje za vse navtike, ki bi radi svoj poletni dopust na plovilu preživeli brez stresa in težav. Tokrat bomo govorili o jadru spinaker in njegovi uporabi.
Obdelali bomo naslednje vsebine:
- Izvedba manevra MOB
- Privez s premcem naprej
- Iskanje primernega mesta za sidranje na polnem sidrišču
- Kako se v petek popoldne izogniti večurnemu čakanju na bencinskih črpalkah
- Jadro Code 0
- Kateri so dobri čarterji na Hrvaškem
- North U simulator
- Priporočljivi viri za učenje navtičnih vsebin
Predavanje bo potekalo preko aplikacije Microsoft Teams. V koliko na računalniku nimate nameščenega operacijskega sistema Windows (ki vsebuje program Teams), lahko predavanje spremljate preko spletnega brskalnika na naslovu https://teams.microsoft.com.
Datum predavanja: 27.3.2025
Ura predavanja: 20.00
Predavatelji: Maks Vrečko, Tomaž Gregorič, Matic Vrečko
Trajanje: 90 min
Predavanja bodo posneta in si jih v primeru odsotnosti lahko ogledate naknadno.
Predavatelj | Maks Vrečko
Maks Vrečko goji strast do jadranja in jadrnic že od leta 1994, ko je opravil izpit za voditelja čolna. Leta 2010 se je samostojno podal na svojo prvo plovbo s čartersko jadrnico, kar ga je, po nekaj letih stresa in nezgod, pripeljalo do spoznanja, da potrebuje več znanja.
Med letoma 2016 in 2018 je uspešno opravil zahteven izpit RYA Yachtmaster Offshore, s čimer je postavil temelje za zahtevnejše jadralne podvige. Svoje oceanske izkušnje je nadgradil z jadranjem preko Biskajskega zaliva in Avstralskega južnega morja.
Maks je lastnik jadrnice Elan 450 Karpo, s katero skupaj s svojo ekipo tekmuje na regatah. Najbolj odmeven uspeh je dosegel na prestižni regati Rolex Middle Sea Race, eni najtežjih offshore regat na svetu, kjer je ekipa osvojila 1. mesto v skupini IRC5.
Od leta 2019 Maks izvaja praktične tečaje za skipperje, ki navdušujejo tako začetnike kot tudi izkušene jadralce. Njegov pristop, osredotočen na intenzivnost in uporabne nasvete, zagotavlja udeležencem samozavest in veščine za varno ter uspešno plovbo.
Sopredavatelj | Tomaž Gregorič
Tomaž Gregorič se profesionalno ukvarja z navtičnim izobraževanjem že od leta 2001, ko je skupaj z Gregorjem Jeretičem ustanovil podjetje Spinaker d.o.o. Spinaker je od takrat izobrazil že več kot 36.000 ljudi, ki plujejo po Jadranu in drugih morjih. Spinaker pa je tudi avtor in založnik navtične literature v slovenščini in tujih jezikih, ki šteje že več kot 108.000 izvodov. Tomaž ni samo strasten jadralec, ampak tudi strasten pedagog, ki želi navtično znanje, tako teoretično kot praktično, prenesti na čim več bodočih navtikov in tistih, ki želijo svoje navtično znanje poglobiti.
Svoja teoretična znanja Tomaž neprestano širi s sodelovanjem z mnogimi evropskimi univerzami in akademijami na razvojnih projektih, svoja praktična znanja pa širi predvsem s pogostim poučevanjem na raznovrstnih tečajih jadranja in samostojno plovbo na Spinakerjevi jadrnici Dufour 350 GL.
Pomočnik predavatelja | Matic Vrečko
Matic je svojo prvo samostojno plovbo s čartersko jadrnico in skupino prijateljev izvedel pri 18 letih, pri 24 pa že samostojno preplul Atlantik. Njegovo vrhunsko znanje jadranja mu v regatnih ekipah pogosto prinese najzahtevnejšo vlogo taktika, kjer s svojimi odločitvami pomembno vpliva na rezultate.
Kot dipl. ing. strojništva je na družinski jadrnici Karpo izvedel vrsto tehničnih izboljšav, ki so prispevale k njeni boljši in bolj učinkoviti plovbi.
Matic svojo strast do jadranja uspešno prenaša na vrstnike. Poleg tega organizira flotna jadranja za mlade in poskrbi za zabavne aktivnosti, ki jadranje naredijo še bolj privlačno in nepozabno.
Predavanje: Odgovori na najbolj pogosta vprašanja skiperjevFrancosko podjetje CMA CGM je eno večjih svetovnih ladijskih prevoznikov. Flota 428 ladij jih uvršča na tretje mesto na svetu. Plujejo na 170 različnih rutah in povezujejo 400 svetovnih pristanišč. Kontejnerska ladja Debussy je 8.3.2010 ob 16.00 uri pristajala v pristanišču Constanta. Pri pristajanju sta ji pomagala dva vlačilca. Kljub njuni pomoči je ladjo nekontrolirano neslo proti obali, kjer je trčila v ladjo Haci Fatima Sari, vlačilec pa je stisnila med svoj bok in obalo ter ga močno poškodovala. Nesreča se je k sreči končala brez človeških žrtev.
Celotno nesrečo si lahko ogledate v videu:
Manjša turistična ladja in motorna jahta sta na odprtem morju pluli z veliko hitrostjo.
Kurz plovil se je sekal. Krmarja nista spremenila smeri plovbe. Ladji sta trčili, k sreči pa člani posadk niso utrpeli težjih poškodb. Nezgoda se je zgodila le zaradi nespoštovanja pravil o izogibanju trkov na morju in ker noben od krmarjev ni bil pozoren in opazil, da obstaja verjetnost trka.
Meseca oktobra 2010 je ladja Grand Rodosi trčila v ribiško ladjo Apollo S. Ko je bila privezana na pomol v luki Port Lincoln v južni Avstraliji, je ladja Grand Rodosi vanjo trčila s tako veliko hitrostjo, da jo je zmečkala kot pločevinko. Apollo S je potonila le nekaj minut po trku.
Največje navtične nesreče ujete na videu 1. del: Kako je ladja MV Federa trčila v obalo zaradi vetrov, ki so dosegali 12 Boufortov.
Pomorske nesreče žal niso tako redke, kot bi si želeli. Dogajajo se prav pogosto. A le redke so ujete tudi s kamero. Poiskali smo nekaj največjih nesreč, ki si jih boste v naslednjih mesecih lahko ogledali.
MV Federa je bila ladja za prevoz razsutega tovora. 10.10.2008 je plula skozi Gibraltarsko ožino v vetrovih, ki so dosegali 12 Boufortov. Ladja je treščila ob skalnato obalo pri rtu Europa, visoki valovi pa so jo prepolovili. V času nesreče je bilo na ladji 31 članov posadke. V reševalni akcijo so se združile gibraltarske in španske reševalne ekipe. Prvih pet članov posadke so rešili s helikopterjem, medtem ko so ostale člane rešili s posebnim dvigalom. Ladja se je kmalu po tem zlomila na dva dela. Poškodbe so bile tako velike, da ladje ni bilo več možno popraviti.
V nesreči se je v morje izlila približno polovica od 300 ton nafte. Del nafte je prineslo na gibraltarsko zahodno obalo. Del naftnega madeža je dosegel celo mesta Tarife.
Februarja 2009 so prednji del ladje dvignili na površino in ga odvlekli v pristanišče, kjer so ga razrezali.